di Maio Grlićeva linija
Hrvaška in Italija si nameravata razdeliti Jadransko morje v izključni gospodarski coni. Na ponedeljkovem bilateralnem sestanku sta se o pričetku postopka razmejitve in razglasitve izključnih gospodarskih con v Jadranskem morju tako dogovorila italijanski zunanji minister Luigi di Maio in hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Rodman.
Hrvaška je že leta 2003 razglasila Zaščiteno ekološko-ribolovsko cono Republike Hrvaške, na podlagi katere naj bi takrat uživala vse vsebine izključne gospodarske cone, a je nikoli ni uspela uveljaviti. Leta 2008 je bilo zaradi pritiska Italije in Slovenije le dogovorjeno, da cona ne bo veljala za države članice Evropske unije, dokler ne najdejo skupnega dogovora “v evropskem duhu”.
V zadnjem času so ideje o gospodarskih conah na Jadranskem morju ponovno oživele. Italija in Hrvaška bosta tako sami odločali o razpolaganju z bogastvi morja. Slovenija je iz pogajanj izključena, čeprav je obalna država. Kaj pomeni razglasitev izključne gospodarske cone, pojasni profesor Silvo Devetak s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
Razglasitev con sega od roba ozemeljskih voda oziroma 12 milj od kopnega pa do največ 200 milj od kopenske črte. Po mednarodnem pravu imajo vse obalne države pravico razglasiti gospodarsko cono. V primeru Jadranskega morja je stvar nekoliko bolj zapletena. Jadransko morje nima niti v svojem najširšem delu 400 milj razdalje, kar pomeni, da ne bi ostalo prostora za odprto morje, kjer bi lahko lovile tudi slovenske ribiške ladje.
Slovenija v pogajanje o razmejitvi ni bila vključena kljub svoji, sicer skromni, obali na Jadranskem morju. Prav tako ne more razglasiti izključne gospodarske cone niti epikontinentalnega pasu ali zaščitne ekološke cone, saj se je leta 2017 odpovedala zakonu, ki bi omogočal tovrstno uvedbo, zaradi česar se sedaj pojavljajo določeni očitki takšnega ravnanja slovenske vlade. Pravnik Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in ribolov na ljubljanski univerzi, meni, da Slovenija zaradi arbitraže s Hrvaško takrat ni mogla ravnati drugače, saj je šlo predvsem za simbolno razveljavitev zakona o epikontinentalnem in zaščitenem pasu, ki tako ni več veljal.
To, da Slovenija ni del dogovorov o izključnih gospodarskih conah, neposredno krši mednarodno konvencijo Združenih narodov o pravu morja, ki narekuje, da se morata, če si pravici medsebojno nasprotujeta, državi dogovoriti. Več pove Pavliha.
Evropska unija načeloma podpira razglaševanje gospodarskih con zaradi lastnih interesov. Pavliha meni, da je v primeru Hrvaške v povezavi s Slovenijo tovrstna razglasitev nevarna za odnose med sosedama.
V zadnjem času razglasitve gospodarskih con niso novost. Pavliha izrazi skrb zaradi vedno manj mednarodnih voda.
Slovenski ribiči imajo že težave zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitraže z ribolovom čez sredinsko črto v Piranskem zalivu. To Hrvaška šteje za mejno črto med državama, čeprav je po arbitraži določeno drugače. Tako Aleš Bolje, vodja ribiške svetovalne pisarne, meni, da se vsakdanja praksa za ribiče ne bo toliko spremenila z uvedbo izključnih gospodarskih con, saj so pogoji že sedaj omejeni. Težave za Slovenijo vidi v dolgoročnih posledicah.
Slovenija se sedaj lahko odzove predvsem po diplomatski poti. Pavliha pojasni tudi, na kakšen način bi lahko morebitna svojevoljnost Hrvaške škodila slovenskemu gospodarstvu.
Hrvaška je leta 2017 sicer sklenila, da v okviru konvencije Združenih narodov iz leta 1982 uresničuje svoje pravice in interese v Jadranskem morju ter da ni potrebe za razglasitev izključno gospodarskega pasu. Prav tako je vladajoča HDZ lani v saborju zavrnila predlog opozicije o razglasitvi izključno gospodarske cone. No, sedaj so si očitno premislili. Z razglasitvijo izključnih gospodarskih con Slovenija tako ne bi več imela dostopa do prostega odprtega morja, ki ga ima v skladu z arbitražo s Hrvaško. Slovenski zunanji minister Anže Logar se bo 10. decembra napotil v Rim, kjer bodo odnosi na morju očitno glavna tema pogovorov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj