ESSkluzivnost
Levica je minuli teden v parlamentarni postopek vložila predlog zakonske spremembe, s katero želi ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V Levici s tem pogojujejo svojo podporo proračunoma za leti 2020 in 2021.
Novela zakona o zdravstvenem varstvu tako poskuša v celoti odpraviti sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ga nadomešča s prenosom v obvezno zdravstveno zavarovanje, znotraj istega predloga pa uvaja prispevek za kapitalne dohodke. Ob tem z novelo zakona o prispevkih za socialno varnost urejajo dvig stopnje prispevka za delojemalce, delodajalce in pokojninsko blagajno, s čimer bi ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije predvidoma zagotovili dodatnih 566,3 milijona evrov.
To, da je Levica zakon vložila brez predhodnega posvetovanja z Ekonomsko-socialnim svetom, je med tamkajšnjimi predstavniki delodajalcev izzvalo, dokaj pričakovano, buren refleks, ki že nekaj let sledi vsakemu predlogu iz vrst Levice, ki ogroža njihove interese. Prekinili so tako imenovani socialni dialog, saj so se počutili zapostavljeno. Ob tem so tudi sindikati, nepričakovano, stopili na njihovo stran, direktorica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič pa je odstopila z mesta direktorice Ekonomsko-socialnega sveta, kar je najverjetneje simbolična gesta, saj bi se ji mandat tako ali tako iztekel konec tega oktobra.
Socialni sporazum je stopil v veljavo 30. aprila 2003, še v času LDS-ove vlade, ko so se socialni partnerji znotraj ESS-ja strinjali, da je zdravje univerzalna človekova pravica, ob tem pa zdravje in zdravstvena varnost na več načinov vplivata na gospodarski in družbeni razvoj. Zdravje so označili kot pomemben element kakovosti posameznikovega življenja, kot tudi “kakovosti človeškega kapitala”, kar so označili kot enega najpomembnejših gospodarskih virov. Strinjali so se, da je vlaganje v zdravje naložba v ekonomsko in socialno blaginjo in da ne pomeni nenadzorovanega povečevanja družbenih odhodkov. Zaključili so, da mora zavezanost zdravju in razvoju le-tega prevladovati na vseh nivojih družbenega odločanja. Za konec so zaključili, da bodo partnerji podprli takšne spremembe sistema zdravstvenega varstva, ki bodo temeljile na večji solidarnosti pri zagotavljanju sredstev za z reformo dogovorjene zdravstvene pravice ter večji pravičnosti pri njihovem razporejanju in zagotavljanju enake dostopnosti.
Zakon bi predvidoma začel veljati leta 2021. O tem bo državni zbor glasoval novembra. Trenutno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zagovarja šest koalicijskih partnerjev, uskladiti se morajo še glede virov financiranja. Po usklajevanjih v ponedeljek je med načrtoma Levice in vlade okoli 67 milijonov evrov razlike. V sporazumu o sodelovanju vlade z Levico se predvideva, da bo zakon v postopek vložen v septembru, sprejet pa v novembru, kar je razlog, da so ga v postopek dali sedaj. Kaj točno predlagajo v Levici, Matej Vatovec.
Direktorice Svobodnih sindikatov Slovenije ni bilo moč dobiti na telefon, nihče drug iz Sindikatov pa ni želel/mogel/znal odgovoriti na vprašanje, zakaj se je Jerkič odločila, kot se je. Svoje videnje predstavi Boštjan Remic iz Centra za družbeno raziskovanje.
Ekonomsko-socialni svet, v nadaljevanju ESS, je tristrankarski organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije. Ustanovljen je kot posvetovalno telo, da bi obravnaval vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, in druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev. Ali ga je sicer bilo nujno vključiti že pred vlaganjem novele zakona?
Državni zbor torej ni eden od partnerjev v socialnem dialogu.
Kaj je torej bilo sporočilo petkove seje ESS-a, če Levica ni kršila postopka?
Prizadevanja za ureditev dopolnilnega zavarovanja sicer niso novost. Reforma, ki so jo omenjali davnega leta 2003, naj bi temeljila na krepitvi solidarnosti v zdravstvenem zavarovanju, ki se je zmanjšala z uvedbo doplačil za večino pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in enotno premijo prostovoljnega zavarovanja zanje.
Naslednje leto, 22. septembra 2004, so na 127. seji ESS ob obravnavi uresničevanja socialnega sporazuma na področju zdravstva podprli pobudo za prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno, kar naj bi vgradili v novo zdravstveno zakonodajo. Več o tem Remic.
Kaj pomeni že večkrat omenjena prekinitev socialnega dialoga? Vatovec.
Kako se bo to odražalo v slovenskem političnem prostoru? Remic.
Tako Remic zaključuje, da ne gre nujno za nasprotje interesov.
Prav tako meni, da sindikati v tem primeru ne zastopajo interesov svojega članstva, temveč dokazujejo pomembnost lastnega obstoja v politični areni.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj