Foul play v Trnovem

V ljubljanski četrti Trnovo deluje istoimensko športno društvo, nekoč znano tudi pod imenom Partizan, ki ima okoli 450 članov in razpolaga z zemljiščem, ki med drugim vključuje dve površini za igranje tenisa in eno za košarko ter tudi majhen park z otroškim igriščem. Zadnja sta bila prosto dostopna za širšo javnost, zato je nenapovedana postavitev ograje presenetila številne občane. Ker jim od kluba ni uspelo pridobiti obrazložitve, so se povezali v iniciativo »Vrnite nam igrišče na Partizanu!«. Dogajanje okoli nejasne prepovedi dostopa nam je razložil Trnovčan in član iniciative Igor Muževič.

Izjava.

Športno društvo Trnovo ima sicer dolgo in uspešno zgodovino na področju gimnastike in ulične košarke. Na njegovem mestu je najprej stal telovadni dom, ki ga je leta 1940 zgradilo Sokolsko društvo. Po vojni je prostore upravljal Partizan Slovenija, v njih in v bližnji okolici pa so se družile generacije športnikov. Po osamosvojitvi je postal lastnina Športne unije Slovenije, a je vseskozi ostal stičišče generacij in prostor za mlade športnike, kakršen je Simon Finžgar, ki je kot član Slovenske reprezentance leta 2016 zmagal na evropskem tekmovanju v ulični košarki. O pomenu teh prostorov za trnovske občane nam je še več povedal Muževič.

Izjava.

Vrnimo se k Športni uniji Slovenije, krovni organizaciji športnih društev. Njen generalni sekretar je Janez Ovsenik, ki je ob tem tudi predsednik Športnega društva Trnovo. Prav Športna unija je z osamosvojitvijo postala lastnica zemljišča in stavb, februarja 2019 pa je 800 tisoč evrov vredno lastnino v Trnovem podarila njenemu glavnemu uporabniku, Športnemu društvu Trnovo.

Janez Ovsenik sicer ni edini funkcionar v Športnem društvu Trnovo in Športni uniji, ki sedi na dveh stolih – med člani izvršnega odbora najdemo tudi Janeza Sodražnika, predsednika Športne zveze Ljubljana in podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, Bojana Župevca, predsednika skupščine Športne unije Slovenije, ter Boštjana Gmajnarja, člana Kandidacijske komisije Športne unije Slovenije.

Izjava.

Podjetje Trnovček, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 2018, ukvarjalo naj bi se izključno s strežbo pijač, njegovi glavni lastniki pa so bili samo društvo, ki je imelo 50-odstotni delež, in vrsta funkcionarjev iz društva. Ti pa so kasneje Trnovček, d. o. o., dokapitalizirali z dodatnimi 33 tisoč evri, kar je povzročilo zmanjšanje deleža Športnega društva Trnovo v podjetju na nekaj manj kot eno četrtino. S tem si je enajsterica funkcionarjev zagotovila popoln vpliv na odločitve podjetja.

Izjava.

V 90-ih letih se je društvo zadolžilo, da bi zgradilo šotor za dve teniški igrišči. Ker tega dolga niso mogli odplačati, je banka terjatev prodala, nove lastnike terjatve pa je društvo izplačalo z delom zemljišča na južnem koncu parcele. To zemljišče je nato kupil Jože Šircelj oziroma njegovo podjetje Trnovski projekt. Skupaj z tujimi partnerji je pripravljal precej obsežen gradbeni objekt z podzemnimi garažami in športno dvorano. To je predvidel tudi občinski prostorski načrt za omenjeno zemljišče, ki predpostavlja določeno število parkirnih mest, ki bi se nahajala v podzemni garaži. Zaradi otežene gradnje na barjanskih tleh pa se je njihova predvidena cena po projekciji izvajalcev povzpela z 12 tisoč na približno 20 tisoč evrov, zato je navdušenje za gradnjo garaže med okoliškimi prebivalci upadlo. Več o tem Muževič:

Izjava.

V iniciativi menijo, da poskuša vodstvo športnega društva verjetno v manj ambiciozni obliki oživiti projekt, ki ga je pred več kot desetletjem načrtovalo že podjetje Trnovski projekt. Ko so člani iniciative posumili, da se v športnem društvu dogaja nekaj mutnega, se jih je nekaj včlanilo vanj in so na ta način poskusili priti do informacij. Zasledili so, da je bil sredi aprila sklican občni zbor, katerega seja naj bi potekala 28. aprila. Glavna tema naj bi bilo finančno poročilo za leto 2020. Muževič opiše dogodke na dan seje občnega zbora.

Izjava.

Takšno vedenje je sicer v nasprotju s statutom društva, ki v 20. členu predpisuje javnost sestankov občnega zbora, kar pa je del zagotavljanja javnosti delovanja društva. Zakon o društvih namreč narekuje, da mora biti delovanje vseh društev javno, zato Muževič meni, da bi se lahko vodstvo znašlo v pravnih težavah.

Izjava.

Nekateri občani so apelirali na Četrtno skupnost Trnovo, naj jim pomaga rešiti situacijo, a so prejeli odgovor, da to ni v pristojnosti četrtne skupnosti, saj je zemljišče v zasebni lasti.  

Izjava.

Od četrtne skupnosti smo izvedeli, da bodo v spremembah novega prostorskega načrta zmanjšali število načrtovanih parkirnih mest. Redne obiskovalce so zmotile tudi nekatere druge poteze društva, na primer to, da za rezervacijo teniškega igrišča ni več dovolj članstvo, ampak je potrebna tudi letna karta, ki je precej dražja od članarine. Za zdaj kaže, da bodo zunanje površine spet odprli, a le med 12. in 19. uro ob delavnikih in med 11. in 15. uro ob sobotah, zato člani iniciative napovedujejo nadaljnji boj.

OFFsajd je napisal vajenec Srđan, mentoriral je Svetina.