Goodbye Trumps*
Zbor elektorjev je včeraj uradno izvolil novega ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prvi so ob deseti uri po lokalnem času glasovali elektorji v zvezni državi Vermont, zadnji pa v Kaliforniji ob desetih zvečer po pacifiškem času. Glasovanje ni prineslo presenečenj, vsi elektorji so glasovali glede na rezultate večinskega glasovanja. Joe Biden je osvojil 306 elektorskih glasov v 25 zveznih državah, Donald Trump pa 232 glasov v prav tako 25 zveznih državah. Kazalec na tehtnici za Bidnovo zmago so prispevali elektorji v nihajočih državah, in sicer Nevadi, Georgii, Pensilvaniji, Arizoni, Michiganu in Wisconsinu.
Trumpova predsedniška kampanja je sicer od volitev dalje v nekaterih državah sprožila več kot 50 sodnih sporov, ker naj bi bile glasovnice ali ponarejene ali pa preštete po uradno določenem dnevu oddaje po pošti. Večina teh pritožb je bila zavrženih, tako da so volilni kongresi posameznih zveznih držav 8. decembra potrdili rezultate v vseh državah in prestolnici Washington. Glasovanje elektorskega kolidža je bilo tako zgolj formalnost, komentira Robert Poredoš, dopisnik STA iz ZDA.
Uradno novoizvoljeni 46. ameriški predsednik, ki bo na položaj prisegel 20. januarja, je po večerni objavi rezultatov zmago na volitvah komentiral takole:
Donald Trump se je na objavo rezultatov odzval v svojem stilu in Bidnovo zmago označil za precej tesno. Trumpova navidezna zaskrbljenost pa ni neupravičena. Posamezni zvezni in državni tožilci že napovedujejo odprtje sodnih postopkov proti Trumpu in članom njegove družine zaradi utaje davkov, obstrukcije kazenskih dokazov v postopkih zvezne policije, ki je ugotavljala financiranje trumpove predsedniške kandidature leta 2016, in drugih razlogov. Komentira Poredoš.
Trumpovi odvetniki so v zvezi z morebitnim pregonom že napovedali, da bi si lahko pred zaključkom mandata Trump podelil tako imenovano predsedniško samopomilostitev, prav tako bi za nedolžne, s tem pa varne, pred pregonom označil člane svoje družine. Skrajni ukrep, ki ga zakonodaja sicer predvideva, pa je, da bi Trump pred zaprisego Joeja Bidna podpredsedniku Miku Penceu predal predsedniška pooblastila, ta pa bi potem v njegovem imenu vnaprej pomilostil Trumpa in njegovo družino. Pravno mnenje pravosodnega ministrstva iz leta 1974 to možnost sicer dopušča. Urednik sobotnega Objektiva in nekdanji Delov ameriški dopisnik Ervin Hladnik Milharčič dvomi, da bo pregon Trumpa prioriteta Bidnove administracije.
Da je samopomilostitev malo verjetna, se strinja tudi Robert Poredoš. Poudarja, da je odvetniška ekipa nekdanjega predsednika Trumpa precej šibka. Zapustile so ga namreč številne znane odvetniške družbe.
Trumpovo trdovratno nepriznavanje volilnih izidov in igranje na razočarana čustva republikanskih volivcev pa ima zanj in za njegovo kampanjo vsaj en pozitiven učinek – finančni. Po poročanju več ameriških medijev je od predsedniških volitev do včerajšnjega glasovanja njegova kampanja od njegovih podpornih in podpornikov zbrala dodatnih 180 milijonov evrov. Več Poredoš:
Bidna po 6. januarju v prihodnjem letu čaka naporno delo ponovne konsolidacije ameriškega srednjega razreda. Ta je, od začetnega razkroja s prenosom delovnih mest v industrije na Kitajskem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dalje, danes razklan med dve politični poziciji, ki si glede gospodarskih vprašanj ne nasprotujeta tako očitno. Komentira Hladnik Milharčič:
To delo bo zahtevno tudi zaradi nasprotovanja ameriškega senata, v katerem bodo januarske volitve določile večino. V primeru, da bodo senatno večino ohranili republikanci, lahko Biden pričakuje nasprotovanje večini zakonodaje svoje administracije. Podobno kot prejšnji demokratski predsednik Obama, bo moral do naslednjih senatnih volitev čez dve leti Biden vladati z predsedniškimi dekreti.
Robert Poredoš sicer opozarja, da je naš neameriški pogled lahko malenkost izkrivljen. Ne glede na to, kakšna bo Bidnova zunanja politika, bo na notranjepolitičnem parketu skušal biti čim bolj povezovalen. Navsezadnje se je več kot polovica američanov odločila prav za predsednika tipa Barack Obama.
Med tujimi državniki sta Bidnu danes naposled čestitala ruski predsednik Vladimir Putin in poljski predsednik Andrzej Duda. Janez Janša pa še ni rekel zadnje besede. Očitno se mu je, tako kot Ameriki … zaključuje Ervin Hladnik Milharčič.
*Nasvidenje Trumpovim (prevedeno iz angleščine)
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj