Imamo Brexit. Spet.

Aktualno-politična novica
28. 12. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Velika Britanija je izglasovala izhod iz Evropske unije, o posledicah za Otok in Evropo
 / 24. 6. 2016
Na božični večer sta Evropska unija in Združeno kraljestvo po desetih mesecih pogajanj dosegla trgovinski dogovor, ki bo urejal njune odnose po brexitu. Do dogovora je prišlo v zadnjem trenutku, z novim letom se namreč izteče prehodno obdobje, v katerem Združeno kraljestvo ostaja del notranjega evropskega trga in carinske unije. S prvim januarjem si bo Velika Britanija torej v celoti povrnila obljubljeni suverenost in “čudovito odmaknjenost”, ki se je  včasih nostalgično spominja. Pri tem bo zaradi božičnega sporazuma brez trdih tarif in tarifnih kvot na vse blago, ki potuje med Britanijo in celino, imela precej lažje delo. Bodo pa z dokončnim izstopom prišle v veljavo različne druge birokratske ovire in mejne kontrole, zaradi katerih se napovedujejo precejšnje motnje v prometu. Britanske oblasti zato pozivajo podjetja, naj se pripravijo na konec prehodnega obdobja s poznavanjem novih pravil, ki jim bodo zaradi dodatne carinske papirologije zagotovo prinesla dodatne stroške.

Kljub temu da se kot glavno točko izpostavlja dejstvo, da sporazum prinaša brezcarinsko trgovanje, dogovor ne razrešuje prihodnosti ene najpomembnejših gospodarskih panog, to je status finančnih in poslovnih storitev, ki predstavljajo 40 odstotkov vsega britanskega izvoza v EU. Negotovo in nedorečeno prihodnost finančnega poslovanja med obema akterjema pojasni dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok.

Izjava

Velikega odmeva je bilo deleženo pogajanje glede prihodnosti ribarjenja v britanskih in evropskih vodah, ki je, kljub temu da ribiška industrija Veliki Britaniji ne predstavlja pomembnega zaslužka, postalo ena glavnih ovir pri sklenitvi sporazuma. Pogajalci so se strinjali z uveljavitvijo prehodne dobe, ki bo trajala do leta 2026 - v tem času bodo imele evropske ribiške ladje prost dostop do britanskih voda. Evropski ribiči se bodo morali zadovoljiti z za četrtino manjšimi ribolovnimi kvotami v vodah v bližini britanske obale kot do sedaj. Ta številka predstavlja kompromis, saj so britanski pogajalci zahtevali 60-odstotni delež. Po koncu prehodne dobe bodo vsako leto potekali novi pogovori o tem, koliko rib lahko vsaka stran ulovi v sosednjih  vodah. Pomembno vlogo v pogajanjih je po besedah Paula Taggarta, profesorja na Univerzi v Sussexu, igrala ideja o britanski suverenosti, ki ne dopušča plovbe tujih ladij po njihovih nacionalnih vodah. 

Izjava

Izstopna pogajanja Velike Britanije iz Evropske unije in poskusi destabilizacije britanske vlade
 / 13. 7. 2018
Z dokončnim izstopom iz skupnega trga bo britanskim državljanom odvzeta možnost, da bi svobodno in brez ovir delali, živeli, študirali ali poslovali v Evropski uniji. Obe strani bosta sicer v koordinaciji glede socialnih dodatkov, pokojnine in zdravstvenega zavarovanja, tako da bo delo v tujini za Britance lažje. Delavci, kot so na primer zdravniki, inženirji, arhitekti, veterinarji in farmacevti, bodo morali za delo v določeni državi članici  pridobiti posebno avtorizacijo, ki priznava njihove kvalifikacije. Do sedaj je prepoznava kvalifikacij za vse države članice potekala avtomatsko. Vize za potovanje ne bodo potrebne, bodo pa nujne v primeru, da oseba v državi članici ostane več kot 90 dni.

Evropsko unijo najbolj skrbi, da bi Združeno kraljestvo zaradi svojih regulatorjev na področju dela in poslovanja dobilo veliko konkurenčno prednost. Na tem področju je bilo problematično predvsem vprašanje, kako bo britanska vlada po izstopu podeljevala državno pomoč, s katero bi lahko bila v prednosti v primerjavi z evropskimi podjetji. Unija je želela, da bi se na Otoku še naprej ravnali po evropskih merilih, vendar je bila britanska stran uspešnejša in je obdržala avtonomijo pri podeljevanju subvencij. Kljub temu pa so v dogovoru določene glavne omejitve, ki se jih mora Britanija držati, v nasprotnem primeru lahko obe strani sprožita sanacijske postopke. Prav tako dogovor določa minimalno raven standardov na področju okolja, sociale in dela. Če bo prišlo do prevelikega odmika od minimalnih standardov, imata po dogovoru obe strani možnost, da uvedeta tarife. Taggart pravi, da je bila glavna zahteva brexita zmeraj pridobitev suverenosti in odločanja o lastnih predpisih, s čimer bi se Združeno kraljestvo otreslo okov Evropske unije in se samo podalo na pot popolnoma neoliberalne ekonomske politike. Vprašanje pa je, kam se bo kraljestvo po izstopu zares obrnilo.

Izjava

The land of hope and glory
 / 3. 10. 2019
Med najbolj težavnimi je bilo dogovarjanje o tem, kako razreševati prihodnje trgovinske konflikte, kako vzpostaviti arbitrane mehanizme. V primeru, da bo ena izmed strani prepričana, da trgovanje ne poteka v skladu z dogovori, se bo v tridesetih dneh sestala arbitrana komisija, ki bo razsodila o zadevi. Stran, ki je bila oškodovana, bo tako lahko posegla po kompenzacijskih ukrepih. 

Na glede na šopirjenje glede pravic ribolova je bilo vedno najpomembnejše vprašanje pogajanj med Brusljem in Londonom tako pri sklepanju dogovora o izstopu iz Evropske unije pred dobrim letom kot sedaj pri pogajanjih glede trgovinskega sporazuma za čas po brexitu vprašanje Severne Irske. Konflik v Ulstru se je pred 25 leti rešil tako, da se je Severna Irska združila z Republiko Irsko v okviru Evropske unije. Vzpostavitev meje in carin na irskem otoku bi pomenila tudi konec velikonočnega sporazuma, ki je prinesel mir na Severnem Irskem. Tega Evropska unija ni želela dovoliti. Hkrati je ta meja ključna prav zaradi vprašanja suverenosti, ki leži v središču vseh britanskih diskusij in notranjepolitičnih konfliktov o brexitu. Dopustiti, da ostane meja na Irskem odprta, pomeni ali kapitulacijo glede osnovnih zahtev brexitašev, da država prevzame nadzor nad tem, kdo prihaja v državo in kdo ne, ali pa vzpostavitev notranje meje med Severno Irsko in Veliko Britanijo in s tem rušitev enotnosti Združenega kraljestva. Predhodnica Borisa Johnsona Theresa May ni mogla sprejeti, saj je vladala ob pomoči severnosirskih unionistov. Johnson je imel z veliko večino v parlamentu tukaj več prostora za diplomatsko manevriranje. Nadaljuje Mojca Širok

Izjava

Načrtovano je, da bo o sprejetem dogovoru britanski parlament odločal 30. decembra, pri čemer ne bi smelo biti težav za sprejetje. Dogovor morajo potrditi tudi vse članice Evropske unije in Evropski parlament. Parlament bo glasoval v prihajajočem letu, izid pa bo veljal za nazaj. Vendar se s tem drama ne bo zaključila, veliko področij je v dogovoru še odprtih, kar bo zahtevalo dodatna večletna pogajanja. Kot OFFsajd zaključuje Taggart, pa Združenega kraljestva ne čakajo zgolj nadaljnje odločitve glede odnosa, ki ga želi imeti s kontinentoma, ampak predvsem glede tega, kaj naj država stori z novo pridobljeno suvernostjo.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.