Kako kaj v NEK-u?

Nesreča oziroma bolje rečeno katastrofa v nuklearki Fukušima – Daiči leta 2011, do katere je prišlo zaradi potresa in posledičnega cunamija, je ponovno okrepila bojazni v zvezi z rabo jedrske energije v miroljubne namene. Omenjeno področje je seveda že vse od nesreče v Černobilu leta 1986, da stranske zgodbe z zlorabo jedrske reakcije v uničevalne namene niti ne omenimo, bipolaren poligon zagovornikov in nasprotnikov nuklearnih elektrarn. Nasprotovanje slednjim spada pravzaprav v kanon večine okoljevarstvenih organizacij, pri čemer niso izjema niti podalpski okoljevarstveniki, seveda predvsem zaradi nuklearne elektrarne v Krški kotlini. NEK Krško je tudi zaradi območja svoje lege, na katerem lahko pride do večjih potresov, po zagotovilih strokovnjakov najmočneje protipotresno grajena elektrarna v Evropi in hkrati tudi ena najvarnejših. Zdržala naj bi večje potresne sile oziroma pospeške, kot so doleteli elektrarno v Fukušimi. To naj bi dokazal tudi tako imenovani stresni test, ki je bil po odločitvi Evropske unije kot odgovor na Fukušimo izveden v vseh 143-ih nuklearnih elektrarnah unije.

Focus – Društvo za sonaraven razvoj in Greenpeace Slovenija sta se včeraj na podlagi novic in informacij, ki so enajstega oktobra zaokrožile po medijih, objavljene pa so bile tudi na spletnih straneh krške nuklearke in državne Uprave za jedrsko varnost, na slednjo naslovila odprto pismo v zvezi z, kot pravita, nedavnim incidentom v NEK-u.

Javna korespondenca: vodja programa Energija pri Focusu Tomislav Tkalec in direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost Andrej Stritar.