KO TO TAMO KUDA

V sklopu avgustovskih lokalnih Offsajdov se bomo danes posvetili KUD-u France Prešeren in spremembam, ki so se v zadnje pol leta zgodile v njegovem vodstvu in lastništvu. KUD se namreč že lep čas spopada s finančno stisko, v zadnjih petih letih je dolg narasel na okoli 700.000 evrov. Zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov obratovanja jim je zadnje pol leta že grozila prodaja na javni dražbi, a so naposled uspeli najti poslovnega in programskega partnerja: Festival slovanskih kultur.

KUD oziroma s polnim imenom Kulturno umetniško društvo France Prešeren Trnovo je z organizacijo kulturnih dogodkov začel že leta 1919, ko je na mestu današnje stavbe stal še hlev. Domačini so ga podrli in nadomestili z dvorano, začetne udarniške gradbene posege naj bi nadzoroval sam Jože Plečnik, sosed društva, ki je bilo ob začetkih naravnano bolj orlovsko. V sedemdesetih so dozidali avlo pred dvorano, ob koncu naslednjega desetletja so podrli staro kmečko hišo, ki je zajedala cesto, in leta 1990 postavili objekt z današnjim točilnim pultom, galerijo in delovnimi prostori.

V osemdesetih je dotedanje vodstvo KUD-a izgubilo večino zagona in kulturne relevance, na kar so se odzvali člani gledališča Ane Monro, ki so iskali nove prostore, in lokalna mladina, ki je želela rokerski klub. Z združenimi močmi so zmagali na volitvah v organe društva ter postavili nov vsebinski in organizacijski koncept, ki se ga držijo še danes. Gre za skoraj vsakodnevno delovanje, ki predstavlja presek različnih umetniških področij in kulturnih dogodkov od lutkovnega in gledališkega programa, razstav in likovnih delavnic, okroglih miz, seminarjev do glasbenih koncertov in klubskih večerov. Širok kolektiv, ki se je oblikoval okoli prostora dogajanja, je imel močne povezave s tedaj razvijajočim se sektorjem nevladnih organizacij, ki je imel v osemdesetih in na začetku devetdesetih pomemben kulturni in politični vpliv na dogajanje ob osamosvojitvi Slovenije in razpadu bivše skupne države.

Osamosvojitev in tranzicija pa sta s seboj prinesli tudi nov model kulturne politike in predvsem njenega financiranja. Želko Pelicon, ki funkcijo tajnika KUD-a opravlja že od leta 1987, povzame današnjo situacijo:

Izjava

Pelicon poda tudi svoje videnje strukturnih razlogov za podhranjenost dejavnosti samoniklih prizorišč in nevladnih združenj:

Izjava

Oseba, ki je bila vezni člen med KUD-om in njegovim novim partnerjem, je Artur Azarkevič, sicer direktor Festivala slovanske kulture, organizacije, ki v Sloveniji organizira in povezuje glasbene in druge kulturne dogodke ustvarjalcev iz vzhodnoslovanskih dežel. Njen naslednji večji projekt je denimo koncert orkestra Rdeče Armade, sodeluje pa tudi z veleposlaništvi vzhodnoslovanskih držav, predvsem Rusije. Več o tem odnosu pove Pelicon:

Izjava

In kako je steklo sodelovanje?

Izjava

Investitor, ki ga je pritegnil Festival, je podjetje Don Sol, kjer Azarkevič opravlja funkcijo prokurista. Njegov ustanovitelj je Oleksander Donets:

Izjava

Čeprav so najprej poskusili težave reševati preko občine, jim ta ni bila pripravljena ponuditi rešitve, ki bi bila za člane KUD-a sprejemljiva. Kaj je bilo drugače pri sodelovanju s Festivalom?

Izjava

Tako Azarkevič kot Pelicon vidita v sodelovanju precej potenciala, tudi dejavnosti, ki jih organizaciji opravljata, nikakor niso neskladne:

Izjava

Azarkevič je kot eno izmed možnih prihodnosti navedel združenje kolektivov v Center slovanskih kultur France Prešeren ali kaj temu podobnega. Trnfest kot najbolj prepoznaven izvajani projekt pa ima vsaj za naslednjih par let zagotovljen obstoj. Na dogajanje ta teden z naslednjimi besedami vabi Pelicon:

Izjava