Korupcija, ne
Romunsko ustavno sodišče je v izjavi za medije sporočilo, da mora predsednik Klaus Iohannis odstaviti Lauro Codruto Kovesi. Kovesi je trenutna vodja specializiranega urada tožilstva za boj proti korupciji, krajše DNA. Njeno odstavitev je konec februarja zahtevala romunska vlada in zahtevo utemeljila s poročilom, ki našteva 20 spornih praks DNA. Predsednik države tožilke ni želel odstaviti, saj za to ni videl razloga. Zadeva je zato romala na ustavno sodišče. Spor glede odstavitve Kovesi so spremljali tudi ulični protesti, ki so bili vendarle znatno manjši od tistih leta 2017. Protestniki so v potezi vlade videli napad na demokracijo in na uspešen boj proti korupciji, na njihovo stran so prav tako stopili predstavniki opozicije. Ludovic Orban, predsednik največje opozicijske stranke je sodnike ustavnega sodišča obtožil - kršenja ustave.
Kot rečeno, so mnogo bolj množični protesti zaradi predlagane spremembe protikorupcijske zakonodaje v Romuniji potekali že lansko leto. Takrat je vlada predlagala uredbo, ki bi dekriminalizirala zlorabo položaja, s katero je posameznik povzročil škodo proračunu, manjšo od 200 tisoč romunskih lejev oziroma manj od približno 45 tisoč evrov. Zakon bi koristil predsedniku vladajoče Socialdemokratske stranke, ki je bil obtožen zlorabe položaja. Vlada je bila zaradi pritiska javnosti predlog primorana opustiti.
Protesti so potekali tudi ob odločitvi ustavnega sodišča, vendar je bilo število protestnikov tokrat bistveno manjše, okoli 2000. Kovesi sicer uživa podporo Evropske unije in Sveta Evrope. GRECO, protikorupcijsko telo Sveta Evrope, je tako ravno v letošnjem poročilu opozorilo na pritiske, uperjene proti DNA.
Kaj je odločilo ustavno sodišče, pojasni Florian Poenaru, antropolog iz organizacije CriticAtac iz Bukarešte.
Razlog za odločanje ustavnega sodišča je nesoglasje med vlado, natančneje ministrstvom za pravosodje, in predsednikom države. Ta februarja po objavi poročila in izpostavitvi 20 spornih praks DNA tožilke ni želel odstaviti. Prepričan je bil namreč, da za odstavitev ni pravnih razlogov. Več pove Poenaru.
Romunska ustava določa, da so vsi tožilci podrejeni ministru za pravosodje. Zakon iz leta 2004, ki je DNA vzpostavil, pa določa, da je za imenovanje in odpoklic teh posebnih tožilcev odgovoren predsednik države.
Čeprav se je pod vodstvom Kovesi pregon korupcijskih kaznivih dejanj močno povečal, Poenaru izpostavlja nekatere sporne prakse DNA. Te so vodile v oprostitvene sodbe ali celo opustitev pregona zaradi neustrezno pridobljenih ali celo ponarejenih dokazov. Zadnji veliki spodrsljaj DNA je bil tako imenovani primer Microsoft, ko je propadla obtožnica proti sedmim bivšim ministrom zaradi proceduralne napake. Gre za največjega v dolgem nizu korupcijskih škandalov - v zasebne žepe naj bi poniknilo preko 40 milijonov evrov.
Urad DNA je pod vodstvom Kovesi preiskoval tudi vlado, ker je sprejela zakon. Pri tem je DNA sam ravnal v nasprotju z zakonom, saj je prekoračila pristojnosti .
Doda še, da gre pri tem za kršitev načela delitve oblasti.
Kljub očitanim napakam uživata Kovesi in DNA izven Romunije močno podporo. Ustanovitev protikorupcijskega organa je bila za državo, ki se sooča z eno najvišjih stopenj korupcije v Evropi, tudi eden od pogojev za članstvo v EU.
Vendar se je urad DNA sčasoma močno politiziral. Preganjanje korupcije močno otežuje tudi pomanjkanje jasne definicije korupcije. Poleg tega se je urad DNA osredotočil predvsem na preiskovanje spornih praks na lokalni ravni. Poenaru izpostavlja tudi, da je mogoče nekatere prakse DNA označiti kot koruptivne.
Protesti v podporo DNA bi torej morali biti protesti v podporo vsem tožilcem. Da protikorupcijski organ predstavlja del problema, so se zavedeli tudi protestniki. Število podpornikov DNA tako vztrajno upada in je omejeno na najbolj zagrizene podpornike.
Predsednik države Iohannis bo moral kljub svojemu nasprotovanju odstaviti Kovesi. Odločitve ustavnega sodišča so namreč zavezujoče.
Večji test uspešnosti romunskega soočanja s korupcijo bo nastopil 8. junija, ko se pričakuje odločitev višjega sodišča v primeru zlorabe uradnega položaja, ki naj bi jo zagrešil Liviu Dragnea, vodja največje vladne stranke - Socialdemokratov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
kdo sploh zna pisati raziskovalne članke in eseje? hmmm ne veliko ljudi a ne? zagotovo pa ne veliko na tv-ju in medijih .... bla bla bla starejših generacij ...
Komentiraj