Kranjski Kemis
Zvezdniškemu okoljskemu ministru Juretu Lebnu ne bo kmalu zmanjkalo priložnosti za reševanje lokalnih okoljskih težav. A tokrat ga je vendarle prehitel kranjski župan Matjaž Rakovec, ki se je včeraj sestal s krajani Stražišča. Na obrobju Stražišča namreč stoji industrijska cona Laze, v kateri med drugim obratujejo podjetja za predelavo nevarnih odpadkov. Industrijska cona nima urejene komunalne infrastrukture, v okolici pa analize beležijo presežne vrednosti aluminija, železa in organskih ogljikov. Za povrh vsega industrijsko cono obdaja območje Natura 2000. Krajani že več let zahtevajo ureditev razmer, a do sedaj neuspešno. Novi župan zdaj obljublja hitro ukrepanje. Po mnenju Janeza Ziherla, vodje občinskega urada za okolje in prostor, so se s civilno iniciativo že poenotili glede vprašanja kanalizacijskega sistema.
Industrijska cona Laze je nastala na območju nekdanje deponije. Pojasni Marko Špolad, vodja Civilne iniciative za zeleno Stražišče.
Območje sploh ni komunalno urejeno. Kljub temu poleg nekdanje deponije v industrijski coni deluje več podjetij, ki jih krajani označujejo kot možne onesnaževalce. Med njimi so na primer pekarna Don don, Livarstvo Blisk, ki se ukvarja z litjem aluminija, in Ekorel, ki predeluje nevarne odpadke. Slednje je v lasti Jurija Krča, ki je tudi večinski lastnik telekomunikacijskega operaterja T-2.
V odziv na onesnaženje je nastala Civilna iniciativa za zeleno Stražišče, ki je od občine zahtevala ukrepanje. Leta 2014 je občina tako naročila analizo okolice industrijske cone. Ta je pokazala, da je v iztokih industrijske cone mejna vrednost železa presežena šestkrat, aluminija petnajstkrat, prisotne pa so tudi organske nečistoče. Več pojasni Špolad.
Industrijska cona Laze in onesnaženje, ki jo obdaja, se nahajata na meji območja Natura 2000. V civilni iniciativi zahtevajo tudi aktivnejše postopanje Agencije za okolje. Ta je namreč leta 2015 ugotovila, da zaradi večjega števila podjetij, ki delujejo v industrijski coni, ni mogoče ugotoviti izvora onesnaženja. Leto kasneje je upravno sodišče razsodilo, da je Agencija v postopku naredila napake in da mora na novo začeti postopek ter ugotoviti vzrok onesnaževanja.
Občina že od leta 2014 kot rešitev predlaga priklop industrijske cone na kanalizacijo. Oviro tej rešitvi predstavlja dejstvo, da eden izmed lastnikov zemljišč, pod katerim naj bi kanalizacija tekla, temu nasprotuje. Gre za nekdanjega kranjskega župana Vitomirja Grosa, ki je z občino v sporu tudi zaradi nekaterih drugih zemljišč. Temu pritrjuje Ziherl.
Dodatni problem pri priklopu na kanalizacijo predstavlja dejstvo, da obstoječa kanalizacija ni bila zasnovana za tolikšno količino odplak. V Civilni iniciativi zato rešitev vidijo v gradnji nove kanalizacije. Pojasni Špolad.
Včerajšnji sestanek zbora krajanov se je zaključil s šestimi sklepi. Krajani od občine zahtevajo začetek projekta izgradnje ločene kanalizacije, finančno konstrukcijo za novo cesto do industrijske cone, posredovanje pri Agenciji za okolje za identifikacijo onesnaževalcev in začetek monitoringa emisij. Dolgoročno pa naj bi po mnenju krajanov občina morala intenzivno iskati alternativno lokacijo za industrijsko cono. Špolad je nad odzivom nove občinske garniture zadovoljen.
Janez Ziherl zagotavlja, da so občinska sredstva za projekt zagotovljena, a predvideva tudi ovire na poti do končnega cilja.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj