KRIZA? KAKŠNA KRIZA?

Grška vlada je s posojilodajalci dosegla končen dogovor glede pogojev pod katerimi bo prejela zadnji sveženj pomoči. Nemški institut Halle institute for economic research pa je objavil študijo, ki ugotavlja, da je grška kriza blagodejno vplivala na proračune predvsem Nemčije, pa tudi ostalih evropskih držav. Nemčija naj bi, predvsem zaradi nižjih obrestnih mer na nemške obveznice, ki jih je povzročila kriza v grčiji, prihranila približno 100 milijard eurov obresti, medtem ko je njena pomoč Grčiji znašala okoli 90 milijard eurov.

Študija ugotavlja, da so obresti na nemške obveznice vsakič, ko so dogodki v Grčiji povečali možnost grškega izstopa iz eura padle. In vsakič, ko so iz Grčije prišle bolj spodbudne novice, so obresti na nemške obveznice narasle. Reint Gropp iz instituta Halle pojasni zakaj:

Izjava

Nemčija je tako, po trditvah raziskovalcev iz instituta Halle predvsem zaradi zmanjšanih izdatkov za obresti, lansko leto prvič po 45 letih uspela doseči uravnoteženje proračuna. Za vzdrževanje državnih izdatkov se ji torej ni več potrebno zadolževati. Gropp opiše dolgoročne posledice grške krize na proračune držav evropskega centra:

Izjava

Poudariti velja, da se omenjena študija posveča zgolj vplivu grške krize na proračune ostalih držav preko mehanizma znižanja obrestnih mer. Ne ugotavlja vplivov preko drugih mehanizmov in tudi ne vplivov na širše gospodarstvo.

Nemčija je največje in iz stališča investitorjev najstabilnejše evropsko gospodarstvo zato so njene obveznice najvarnejša naložba. Kljub temu pa so posledice grške krize olajšale tudi proračune drugih držav. Opiše Gropp:

Izjava