Krokodilje solze
Predsednik Zimbabveja Emmerson Mnangagwa je v televizijskem nagovoru na sobotni večer pred dobrim tednom dni napovedal, da bo vlada kot odgovor na pomanjkanje goriva zaradi zvišane porabe in nezakonitega trgovanja povišala ceno bencina z 1,09 evra na 2,91 evra na liter, ceno dizla pa z 1,2 na 2,84 evra na liter. Dan po nagovoru je Mnangagwa odpotoval v Rusijo, ki je bila prva od petih načrtovanih postojank na poti, na kateri bi zimbabvejski predsednik iskal možnost tujih investicij v afriško državo.
Medtem pa so se v Zimbabveju protesti, ki zaradi slabih gospodarskih razmer trajajo že od decembra dalje, zaostrili in prešli v nasilje, v katerem je prišlo do smrtnih žrtev tako med protestniki kot med policisti. Mnangagwa je, uradno zaradi težkih ekonomskih razmer v državi, sledil zgledu francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se prav tako ubada s protesti državljanov zoper povišanih cen goriva, in odpovedal udeležbo na vrhu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.
Emmerson Mnangagwa je sicer na položaju predsednika Zimbabveja vse od državnega udara novembra 2017, ki je s čela države odnesel dolgoletnega voditelja države Roberta Mugabeja. Mnangagwa, ki prihaja iz Mugabejeve stranke ZANU-PF, je predtem opravljal delo podpredsednika in je v tamkajšnji največji stranki veljal za Mugabejevega naslednika, dokler ga slednji ni odstavil s položaja. Državni udar je sledil dober teden kasneje.
Mnangagwa je svoj položaj utrdil po zmagi na predsedniških volitvah avgusta lani. Razglasitvi rezultatov so sledila prevpraševanja o legitimnosti rezultata s strani opozicije, prav tako je v tednih po volitvah prišlo do protestov, ki jih je državna vojska nasilno zatrla. Kljub temu so se razmere v državi umirile, od novoizvoljenega predsednika pa so državljani Zimbabveja pričakovali reforme in izboljšanje gospodarskih razmer. Mnangagwi to ni uspelo, kot meni komentator in poznavalec afriške politike Lloyd Msipa, je bila težava tudi v tem, da se v birokraciji ni dovolj premaknil od Mugabejeve zapuščine.
Povišanje cen goriva je bilo torej zgolj povod za porast nasilja. V državi zaradi gospodarskih razmer že od decembra potekajo protesti in stavke javnih uslužbencev, med drugim učiteljev ter zdravnikov.
Obenem je prihajalo tudi do pomanjkanja goriva zaradi nezakonitega trgovanja. Lloyd Msipa meni, da je Mnangagwa odločitev o povišanju cen goriva izvedel nespretno, da pa je sprememba bila potrebna.
Ekonomska kriza v Zimbabveju je posledica tudi gospodarskih sankcij, predvsem s strani Združenih držav Amerike in Evropske unije, ki veljajo za Zimbabve. V luči nasilja po predsedniških volitvah je ameriški predsednik Donald Trump podaljšal veljavnost sankcij, njihovo odpravo pa pogojil z izpeljavo reform. Msipa vidi v tem težavo za predsednika Mnangagwo, saj naj bi zahodne države odpravo sankcij pogojevale z reformami, ki so v skladu s tem, za kar se zavzema opozicija.
Predlagane reforme naj bi bile strukturirane tako, da bi vladajočo stranko spravile z oblasti. Več o njihovi vsebini Lloyd Msipa.
Poleg sankcij se predsednikova stranka ZANU-PF spopada tudi s konfliktom med Mnangagwo in podpredsednikom stranke Constantinom Chiwengo, ki ima kot bivši general veliko podporo državne vojske.
Poleg tega, da je protestom sledilo nasilje državnih varnostnih sil, so se oblasti odzvale tudi z blokiranjem internetnega dostopa. Msipa razloži, zakaj je prišlo do te odločitve vlade.
Msipa meni, da je blokiranje interneta prineslo tudi posledice za vlado. Zimbabve namreč nima lastne valute, pač pa vlada izdaja obveznice, ki služijo kot plačilno sredstvo, plačevanje pa poteka predvsem s pomočjo interneta. Msipa potezo zato opiše tudi kot avtogol vlade.
*'Krokodil' je vzdevek predsednika Emmersona Mnangagwe, ki prvotno izvira iz imena gverilske enote v 60. letih, katere član je bil Mnangagwa.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj