Kupujmo domače

Zadnja serija avgustovskih Offsajdov poskuša zajeti karseda širši spekter problematik, s katerimi se spopada Ukrajina. Včerajšnja oddaja se je ukvarjala s stanjem na bojiščih jugovzhodne Ukrajine, danes pa bomo pogledali v svet privatizacije in liberalnih reform, ki so sledile tako imenovanemu Euromaidanu, ki je pomenil konec vladavine predsednika Viktorja Janukoviča. Po spremembi oblasti je na čelo prišel še aktualni predsednik Petro Porošenko, v času njegovega mandata pa je 42-milijonska država stopila na pot pospešene razprodaje resursov v zameno za finančno pomoč z Zahoda, primarno Mednarodnega denarnega sklada, krajše MDS, ki pa Ukrajini že eno leto ni posodil denarja, ker naj ta ne bi izpolnjevala obveznosti. Stališča MDS-ja opiše John Weeks, ekonomist z Univerze v Londonu.

Izjava

MDS je kot razlog za ustavitev posojil Ukrajini navedel pomanjkanje antikorupcijskih reform, ki pa v svojem imenu skrivajo nekoliko več. Glavni temelj boja proti korupciji naj bi tako bila privatizacija državnih podjetjih, ki bi onemogočala zlorabo. MDS je v Ukrajini sicer prisoten že od osamosvojitve dalje. Njihovo vlogo v preoblikovanju gospodarstva opiše Julija Jurčenko z Univerze v Greenwichu.

Izjava

Euromaidan leta 2014 je prinesel upanje, da bo do sprememb prišlo tudi v vrhu gospodarstva, a oligarhi ostajajo.

Izjava

Kakšno prihodnost privatizacije vidi Julija Jurčenko?

Izjava

Povišanje cen energije za navadne prebivalce pomeni še dodaten udarec, posebej v kontekstu visoke brezposelnosti, ki pesti Ukrajino. John Weeks.

Izjava

Ob vsem tem ne gre zanemariti vloge tujih korporacij, kot je Monsanto, agrokemično podjetje, katerega vložek v Ukrajini se je v zadnjih letih povečal. Tuji kapital, predvsem z Zahoda, poskuša odnesti čimveč iz aktualnega stanja v državi, a brez pretiranega uspeha. Eden od pomembnejših faktorjev je tudi oborožen konflikt, ki je ameriška naftna giganta Shell in Chevron odvrnil od investiranja v ekstrakcijo plina na vzhodu Ukrajine.

Izjava