Le vkup urbana gmajna!

Le vkup urbana gmajna!

Aktualno-politična novica
28. 11. 2012 - 17.00
 / OFFsajd

Po Sloveniji se širijo spontani protesti proti vladajoči politiki. Najprej so zajeli Maribor, kjer se jih je spočetka udeleževalo nekaj deset ljudi, ki so po svojih besedah nasprotovali kraji v obliki obcestnih radarjev - privatiziranemu podvigu mestne občine Maribor. Spomnimo, da je podjetju Iskra sistemi, ki je te naprave namestilo, v prve pol leta njihovega obratovanja pripadalo kar dobrih 90 odstotkov zaračunanih kazni. Dejstvo, ki je mariborčane podžgalo do te mere, da so v roke vzeli bakle in vile ter na lastno pest zažgali devet od teh naprav. Jeza Mariborčanov pa se ni ustavila tukaj, saj so nekdanjemu načelniku mariborske policije, sedaj županu - Francu Kanglerju, začeli vzklikati “Gotof je!” ter hupati okoli njegove mestne hiše. Situacija je kmalu začela preraščati okvirje zdravega upora in prešla kar v poskuse podiranja policijskih vrst. Večinoma miroljubna deset-tisočglava množica se je ta ponedeljek na neprijavljenem protestu zbrala na osrednjem Trgu Svobode v Mariboru in tam želela mirno izreči svojo nezaupnico županu, mestnemu svetu in ostalim odgovornim. Krinko velikega števila ljudi, pa so za svojo agendo izkoristile navijaške formacije, ki so zelo vešče provociranja policije in posledičnih spopadov z njo. Nekaj petard in glasnih besed je izzvalo brutalne policijske ukrepe - vržen je bil solzivec, ki ga je prisotnost helikopterja razpihala po celotnem mestu, nato pa so nad miroljubne protestnike poslali še konjenico.

V odziv na dogajanje v Mariboru so se takoj naslednji dan, torej v torek, začele priprave na proteste v Ljubljani. Spočetka zelo skromno - kot vabilo na socialnem omrežju Facebook, poslano nekaj tisoč ljudem naj se udeležijo protesta v solidarnosti z Mariborčani. Na kongresni trg so nato v večernih urah začeli kapljati ljudje. Spočetka povsem neorganizirano, kasneje pa je bilo med maso protestnikov mogoče identificirati posamezne družbene skupine; prišli so starejši ljudje z budilkami nastavljenimi pet čez dvanajsto, bili so študentje, prisotni so bili anarhisti, v razmeroma večji skupini pa so se zbirali tudi nogometni navijači, ki so po lastnih besedah protestirali predvsem proti policijskemu nasilju ob tem pa vzklikali “vsi so lopovi!”. Del teh, domnevno tak z nestrpnejšimi ideološkimi smernicami pa je s svojimi odločnimi dejanji in vzkliki maso protestnikov sprva pripravil, da se je začela premikati proti poslopju vlade, ko pa jim je policija to preprečila se je masa homogeno prestavila pred Državni Zbor, kjer so protesti potekali do pol desete ure zvečer. V tem času je bilo pred poslopjem parlamenta le še manjše število najbolj vztrajnih ljudi, ki so jih policaji opozorili, da se zbirajo na neprijavljenem protestu in da je čas, da se razidejo. Ko tega ukaza niso upoštevali so policaji začeli z manevri, katerim se je po robu postavila vrsta ljudi, ki je kmalu klonila pred policijskim naskokom. Preostale sedeče posameznike so policaji nato zalili s solzivcem, televizijska kamera pa je zabeležila tudi fizično nasilje nad domnevno miroljubnimi protestniki.

Za pojasnila smo poklicali generalno upravo Policije, kjer niso želeli dajati tonskih izjav, so pa nam poslali sledeči odgovor: Policija se zaveda pomena javnih zbiranj in zagotavljanja človekovih pravic in svoboščin v zvezi s tem. Zaradi tega sta usposabljanje in taktika dela policistov na javnih shodih usmerjena v opozarjanje k strpnostnosti, stopnjevanju ukrepov, opozarjanju udeležencev na upoštevanje zakonitih ukazov, v primerih hujših in množičnih kršitev pa je policija dolžna ukrepati. Neukrepanje bi lahko pomenilo celo opustitev dolžnih ravnanj in spoštovanja zakonskih norm. Ukrepi policije so vedno pod drobnogledom notranjih nadzornih mehanizmov kot tudi sodišč. Posamezniki imajo pravico opozarjati na nepravilnosti in se pritožiti nad delom policistov.”

Da bi o tem pridobili dodatno mnenje smo poklicali Dragana Petrovca, raziskovalca na inštitutu za kriminologijo. Vprašali smo ga kaj meni o odzivu policije na obeh omenjenih protestih.

Petrovca smo vprašali tudi ali ne bi bilo za policijo bolj pragmatično, da agresivne elemente protestnikov izolira od zdravega jedra miroljubnih in tako doseže splošno pacifikacijo?

Kaj tedaj botruje temu radikalnemu zatiranju ljudskega nemira?

Iz tega torej sledi, da spontani protesti vselej tvorijo antagonizme med policijo in protestniki in kar je še bolj pomembno - med samimi vrstami protestnikov, ki se niso zbrali kot homogena enota s skupno parolo ampak kot mnoštvo različnih, velikokrat konfliktnih interesov. Petrovc prav tukaj vidi prednost organiziranih protestov pred takšnimi, ki to niso.

Če je na socialnem omrežju Facebook udeležbo na včerajšnjih protestih napovedalo nekaj sto ljudi pa lahko v petek ob 16.00 pričakujemo precej večje. V tem trenutku je svojo prisotnost namreč napovedalo že 4 tisoč ljudi, čez eno uro pa so napovedani tudi protesti na Jesenicah.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Lektorica, pomagaj!

Policija ima v petek eno samo nalogo, da loci skrajneze od legitimnega protesta!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness