Lovljenje ravnotežja na desni

Včeraj in danes je v Zagrebu potekal kongres Evropske ljudske stranke, že dolgo največje stranke v evropskem parlamentu, na katerem je bil za novega predsednika stranke izvoljen dosedanji predsednik evropskega sveta in dvakratni poljski premier Donald Tusk. Tusk je s politiko začel že v času študija, ko je izvajal ilegalne antikomunistične aktivnosti, kasneje pa je deloval v gibanju Solidarnost. Po padcu realsocializmov je ustanovil poljsko Liberalno demokracijo, ki pa je bila nekoliko bolj desna od slovenske. Politik, ki je v poljskem okolju veljal za sredinskega, je bil na čelo evropskih konservativcev izvoljen s kar 93 odstotki glasov, kar je presenetljivo, saj znotraj Evropske ljudske stranke obstajajo močna trenja, sploh v odnosu do skrajne desnice, na primer Orbanove stranke Fidesz, ki kljub temu da je članica Evropske ljudske stranke, na kongres ni bila povabljena. 

Med več kot dva tisoč udeleženci iz 40-ih držav so se kongresa udeležili tudi predstavniki slovenskih pripadnic Evropske ljudske stranke, torej delegati SDSa, NSija in SLSa. Odmeven je bil predvsem Janez Janša, ki se je včeraj ponovno javno zavzel proti sankcijam zoper Fidesz, rekoč, da gre za najuspešnejšo stranko znotraj Evropske ljudske stranke. Poslanec Slovenske demokratske stranke v Evropskem parlamentu Milan Zver odgovarja na vprašanje, kako globok je razkol v evropski stranki.

Izjava.

Evropska ljudska stranka pa se zdi močno neenotna poročevalki RTV Slovenije Marti Razboršek. 

Izjava.

Donald Tusk je očitno kandidat, ki je uspel ugoditi zahtevam tako bolj levih kakor desnih struj znotraj stranke. Kljub temu pa so njegov govor na kongresu mnogi komentirali kot napad na skrajnejšo desnico. Milan Zver se s to interpretaicjo ne strinja popolnoma. 

Izjava.

Kljub podpori Fideszu pa Zver zatrjuje, da SDS nasprotuje desnemu populizmu. 

Izjava.

Marta Razboršek se strinja, da je desni populizem odraz krize, a meni, da je Evropska ljudska stranka vbolj sredinska. To dokazuje tudi Tuskova zavrnitev članstva skrajno desne Salvinijeve Lige, ki je trenutno članica bolj desnega zavezništva Identiteta in demokracija. 

Izjava.

Marta Razboršek pričakuje, da se bo - s prihodom Tuska na oblast - politika Evropske ljudske stranke opredelila še bolj sredinsko. 

Izjava.

Bolj pragamtično od Tuska na sodelovanje s skrajano desnico gledajo slovenske članice evropske stranke. Milan Zver na primer, do Salvinijeve Lige nima zadržkov. 

Izjava.

Tudi danes je bil na kongresu izmed slovenskih predstavnikov najbolj odmeven Janez Janša, ki se je zavzel za vključitev Romunije, Bolgarije in Hrvaške v šengensko območje. Milan Zver je pojasnil vzroke te zahteve.

Izjava.

Marta Razboršek pa opozarja, da je to stališče SDSa še eden izmed kazalnikov neenostnosti lokalnih strank na evropski ravni. 

Izjava.

Bolj kakor SDS pa se je na skrajno desnico umestila stranka SLS, ki je svarila pred nevarnostjo islamskih skrajnežev, ki naj bi prihajali v Evropo. Marta Razboršek pojasni, da je stališče Evropske ljudske stranke sicer bistveno milejše od njene slovenske pripadnice in posvari pred širjenjem strahov. 

Izjava.

Evropska ljudska stranka je torej, kljub enotnosti pri izvolitvi predsednika, bolj kot kadarkoli prej razcepljena med zmernimi konservativci in radikalnejšimi desničarji, ki jih v njene vrste pošiljajo predvsem volivci vzhodne Evrope, tudi Slovenije.