Madžarska v OFFsajdu
Sodišče Evropske unije je razsodilo, da madžarske azilne politike niso v skladu s pravom Evropske unije. Postopek za ugotavljanje kršitev je proti Madžarski leta 2018 sprožila Evropska komisija. Madžarska je do danes azilni sistem delno že spremenila in še dodatno otežila možnost dostopa do azila, a je sodišče moralo razsojati o sistemu, kakršen je bil ob sprožitvi postopka. Po sodbi mora Madžarska odpraviti kršitve evropskega prava, torej predvsem spremeniti zakon o mednarodni zaščiti.
Sodišče je obravnavalo azilni sistem, ki je vse postopke preusmeril v dve tako imenovani “tranzicijski območji” na meji s Srbijo, Röszke in Tompa. Sodišče je tak azilni sistem spoznalo za nepravnega na štirih področjih: pri dostopnosti prošnje za mednarodno zaščito, pri pridržanju tujcev v tranzitnih conah, pri vračanju zavrnjenih prosilcev za azil in pri pravni ureditvi pritožbenega postopka po zavrnjeni prošnji za mednarodno zaščito.
Pomen sodbe je po mnenju Gruše Matevžič iz Madžarskega helsinškega odbora predvsem v tem, da se je Evropsko sodišče prvič jasno opredelilo glede postopka vračanja zavrnjenih prosilcev za azil v tako imenovano tretjo državo. Madžarska je namreč po uradni policijski statistiki od leta 2016 v Srbijo vrnila skoraj 50.000 migrantov. Kako to vračanje poteka, opiše Matevžič.
Madžarska stran v postopku takega ravnanja ni zanikala, saj je trdila, da pri tem ne gre za vračanje.
Vendar je sodišče nedvoumno razsodilo, da gre za postopek vračanja, ki krši pravo Unije.
Madžarsko vračanje zavrnjenih prosilcev za azil v Srbijo se sicer pravno nekoliko razlikuje od slovenskih pushbackov na Hrvaško. Slednja je za razliko od Srbije članica Unije. Vseeno ima po mnenju Gruše Matevžič sodba pomembne implikacije tudi za Slovenijo in Hrvaško.
V sodbi je sodišče tudi ponovilo stališče, ki ga je v ločenem postopku zavzelo že maja letos, da “pridržanje” migrantov v “tranzitnih conah” dejansko pomeni nepravno omejitev gibanja. V skladu s pravom EU so lahko v takih zaprtih centrih največ štiri tedne, ne pa tudi do leto ali dve, kolikor so bili na Madžarskem.
V tranzicijskih conah je bilo tujcem “skoraj onemogočeno, da podajo prošnjo za mednarodno zaščito”, je ugotovilo sodišče. Prav tako ugotavlja, da je bilo te prošnje praviloma mogoče podati le na enem od dveh tranzitnih območij, število prosilcev, ki lahko dnevno vstopajo na ti območji, pa je bilo močno omejeno. V skladu s pravom Unije pa morajo države članice zagotoviti, da lahko osebe prošnjo tudi na mejah podajo takoj, ko izrazijo voljo do tega.
Po majski sodbi sodišča je madžarska vlada izselila ljudi iz tranzicijskih območij v odprte in polodprte nastanitvene kapacitete. A je že takoj zatem, junija, dodatno omejila možnost zaprositve za mednarodno zaščito.
Če je že azilni sistem, kakršnega je obravnavalo sodišče, kršil evropsko pravo, ga z delnimi spremembami krši še toliko bolj. Vendar je Madžarska ne glede na to, da bo pravno ureditev azilnega sistema morala spremeniti, svoj namen že dosegla. Število prosilcev za azil je zmanjšala na eno samo družino.
Kljub temu bo sodba Evropskega sodišča lahko služila vsaj kot podlaga za odškodninske tožbe vseh tistih, ki so bili od leta 2016 nelegalno pridržani v tranzicijskih conah ali nelegalno vrnjeni v Srbijo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj