Makedonska elektrika, politika šarena
»Tamo, gde večno sunce sja«, tam se politične igrice po državnozborskih volitvah in sestavi vlade pod vodstvom Socialdemokratske zveze Makedonije v koaliciji z albansko manjšinsko stranko Demokratska zveza za integracijo selijo na ulice. Pred točno mesecem dni, torej še pred volitvami, so namreč Makedonci ponovno začeli s protesti proti dvigu zneska na računih za električno porabo gospodinjstev. Podobne proteste je pred osmimi leti vodilo gibanje Aman, a študent in podpornik protestov Dimitar Trombevski meni, da gibanje tokrat nima močne besede pri njihovi organizaciji.
V največjem številu so protestirali v Skopju, a državljanskih dolžnosti niso zapostavili niti v ostalih makedonskih mestih.
Po odločitvi komisije za regulacijo energijskih in vodovodnih storitev se je položnica s prvim avgustom podražila - seveda ne prvič ne zadnjič - za dobrih sedem odstotkov. Pred enim mesecem so protestniki za dve uri ustavili promet na dveh glavnih križiščih v Skopju, drugič, čez približno pol meseca, so za štiri ure zablokirali štiri križišča, nazadnje pa celo Makedonsko cesto, glavno skopsko ulico. O tem, kako so se protesti začeli, spregovori Dimitar Trombevski.
A igrice z izdatnim obremenjevanjem gospodinjstev zaradi porabe energije niso nova domislica trenutne vlade. V zadnjih štirinajstih letih se je strošek porabe električne energije v gospodinjstvih dvignil za 230 odstotkov. Gibanje Aman je s svojimi protesti proti energijskem skubljenju makedonskih državljanov začelo že leta 2012, tudi takrat 14. avgusta. Razlika je predvsem v tem, da je vlado takrat vodila stranka VMRO-DPMNE, ki pa je danes najmočnejša opozicijska stranka. Ta je, kot kaže, doživela popolno amnezijo dogajanja pred osmimi leti in prejšnji teden začela z aktivno kampanjo mobiliziranja Makedoncev na protivladne proteste, vsebinsko pa se je - kajpak - naslonila na protestniške cilje.
Za zvišanje električnih položnic sta - tako gre argumentacija največje opozicijske stranke - kriva vladna koalicija in predvsem novopečeni in tudi nekdanji predsednik vlade Zoran Zaev. Kdo je bil kriv za tegobe ob previsoki ceni električnih storitev pred osmimi leti, je ne zanima toliko. Vsekakor pa je na zvišanje cen pomembno vplivala politika Evropske unije, ki je leta 2006 za dobrobit makedonske evroatlantske integracije zahtevala, da se državno elektrodistribucijsko podjetje privatizira in vključi na trg.
Vrnimo se torej k pristnemu protestniškemu programu, ki zahteva razveljavitev odločbe regulatorne komisije o povišanju tarife za porabo električne energije in nasploh razpustitev te komisije. Namesto nje želijo protestniki vzpostavitev arbitražnega organa za preverjanje kakovosti energetskih storitev, ki se kljub 230-odstotnemu povišanju cene niso znatno izboljšale. Protestnike mogoče najbolj skeli sporazum med makedonsko vlado in podjetjem EVN Makedonija, ki je del avstrijske elektrodistribucijske in investitorske družbe EVN AG. Sporazum namreč podjetju omogoča popolni monopol nad distribucijo energije v Makedoniji. Kar se tiče konkretnih cen, pa zahtevajo protestniki znižanje tarife za električno energijo za slabih petdeset odstotkov in znižanje davka na dodano vrednost energijske distribucije z 18-ih na 5 odstotkov. Zahteve protestnikov podrobneje razčleni Trombevski.
Predsednik vlade Zoran Zaev se pred protestniki brani z navedbo, da ima Makedonija najnižjo tarifo za energetske storitve v Evropi. Drži, če se osredotočimo samo na nominalno ceno. Zaevov podatek pa ne drži, če v zakup vzamemo razmerje med tarifo in plačami, kar Makedonijo potiska na četrto najslabše mesto v Evropi. Trombevski ob tem opozarja na miselni obrat Zorana Zaeva in njegove koalicije, ki je značilen za politike, ki iz pridejo opozicije v koalicijo.
V deželi večnega sonca, na jugu našega ljubega polotoka, kjer se spremembe vrstijo kot po tekočem traku, a se nič ne spremeni, se je podražila elektrika, to pa je tudi edini energetski razvoj, ki ga je moč opaziti. Današnji OFFsajd zaključi Trombevski.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj