Manj je v(r)eč

Manj je v(r)eč

Aktualno-politična novica
29. 3. 2018 - 17.00
 / OFFsajd

V začetku letošnjega leta je Evropska komisija predstavila novo strategijo na področju ravnanja s plastičnimi odpadki, Strategijo o plastiki. O razlogih za razvoj strategije na prvem letošnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

Izjava

Temeljni cilj nove strategije je zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za reciklažo ali za ponovno uporabo, in to na stroškovno učinkovit način. Komisija želi omejiti plastiko za enkratno uporabo, namerno uporabo mikroplastike in zmanjšati količino odvrženih plastičnih odpadkov z ladij, ki uničujejo morske ekosisteme. Strategija med drugim predvideva tudi uvedbo davka na plastiko, ki bi lahko poleg obdavčitve digitalnih podjetij in davka na ogljikove izpuste delno nadomestil izpad prihodkov v evropskem proračuna po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Evropski poslanci so - po besedah Igorja Šoltesa iz skupine Zelenih - sicer do tega skeptični, saj naj bi do zakonske implementacije prišlo šele s formiranjem nove Evropske komisije leta 2019.

Izjava

Strategija tako predstavlja nove ukrepe za lažji prehod na bolj krožno gospodarstvo, zmanjšanje onesnaževanja s plastiko ter spodbujanje inovacij v gospodarstvu, predvsem v plastikarskem sektorju, ki zaposluje 15 milijonov ljudi in je leta 2015 ustvaril 340 milijard evrov prometa. Uresničevanje teh ciljev bo komisija podprla z dodatnimi sto milijoni evrov v okviru programa Obzorje. Do zdaj je v okviru tega programa za podobne cilje že namenila 250 milijonov evrov. Igor Šoltes sicer izpostavlja, da je financiranje ki spodbuja razvoj v smeri krožnega gospodarstva zaenkrat še vedno precej omejeno in nejasno.

Izjava

Od proizvedene plastične embalaže le 5 odstotkov ostane v gospodarskem ciklu, ostalo se izgubi po zelo kratki prvi uporabi, kar po izračunih komisije letno stane med 70 in 107 milijard evrov. Večina plastike - skoraj 70 odstotkov - se zavrže in konča na odlagališčih in v sežigalnicah. Ravno na tem področju pa zasledimo največjo disonanco med okoljevarstveno politiko Evropske unije, ki jo med drugim predstavlja Strategija o plastiki, in dejanskim ravnanjem s plastiko in plastičnimi odpadki. Podobno kot pri ravnanju z mešanimi odpadki večjo odgovornost za gospodarno ravnanje s plastiko in plastičnimi izdelki nosimo potrošniki, ne pa proizvajalci plastičnih izdelkov: predvsem plastenk, vrečk in embalaže za prehranske izdelke. Na ravni Evropske unije deluje več lobističnih podjetij, ki z evropsko, pa tudi nacionalno zakonodajo v večini primerov uspešno dosegajo blažje rešitve za plastikarske proizvajalce glede proizvodnje in ravnanja s plastičnimi izdelki po njihovi uporabi. Poleg tega pa s financiranjem ali članstvom v upravnih odborih nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z gospodarnim ravnanjem s plastiko na ravni potrošnje in reciklaže, vplivajo tudi na njihove strategije in odločitve.

Na to v svoji nedavni študiji opozarja tudi Korporativni evropski observatorij, ki je izdelal detajlno analizo lobistov v več evropskih panožnih združenjih proizvajalcev plastične embalaže za hrano in pijačo. Eden izmed lobistov je Eamonn Bates, predsednik lobističnega podjetja Eamonn Bates Europe Public Affairs. Bates zaseda mesto generalnega sekretarja v podjetju Serving Europe, ki združuje gigantske proizvajalce hitre hrane in pijač, med drugim Burger King, McDonalds in Starbucks. Pa tudi mesto generalnega sekretarja v podjetju Pack2Go, panožnem združenju proizvajalcev embalaže za enkratno rabo za podjetja s hitro prehrano. Kot pojasni Vicky Cann, raziskovalka Korporativnega evropskega observatorija, se je Bates kot predstavnik obeh podjetij v zadnjih letih večkrat sestal z Evropsko komisijo, pri kateri je lobiral za ukrepe v smeri večjega ozaveščanja potrošnikov in zakonodajnih sprememb glede ravnanja z odpadki, ki bi koristile plastikarskim proizvajalcem.

Izjava

Presečišče interesov plastikarskih lobistov z nevladnimi organizacijami postane očitno ob dejstvu, da Bates med drugim zaseda tudi mesto generalnega sekretarja v podjetju Clean Europe Network. Podjetje, ustanovljeno leta 2012 kot hčerinska družba prej omenjenega Pack2Go, je sicer poznano pod imenom European Litter Prevention Association, ki v sodelovanju z nevladnim sektorjem in javnostjo izboljšuje in oblikuje sisteme in tehnike za preprečevanje ustvarjanja odpadkov za enkratno uporabo in upravljanje z njimi. Vpliv obeh podjetij na oblikovanje industriji všečnih kampanj je po besedah Vikcy dokaj očiten.

Izjava

Sogovornica se z evropskim poslancem Igorjem Šoltesom strinja, da uvedbo obdavčitve plastike in plastičnih izdelkov za enkratno uporabo ovirajo močni lobistični interesi plastikarske in embalirne industrije ter astronomski prihodki, ki jih te ustvarjajo in dosegajo med 300 in 400 milijardami evrov letno.

Izjava

Pri nas lobistični interesi plastikarske industrije niso vidni na prvi pogled, se pa pokažejo pri tako imenovanem zelenem pranju potrošnikov ali green washingu. Večja trgovska podjetja, med njimi Mercator, Spar, Lidl in Hofer potrošnike prepričujejo o svoji okoljski ozaveščenosti s prodajo recikliranih plastičnih, papirnatih ali tekstilnih vrečk. Z nakupom teh naj bi potrošniki prispevali k gospodarnejšemu ravnanju s plastiko, pri tem pa podjetja ne omenjajo ogromnih količin kartonske in plastične embalaže, med drugim pa tudi hrane, ki jih ta podjetja pri svojem poslovanju zavržejo.

Sprega trgovskih podjetij z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zaščito okolja, je prisotna tudi v Sloveniji. Na domači spletni strani društva Ekologi brez meja, enega izmed večjih in vplivnejših okoljevarstvenih društev pri nas, zasledimo reklamno pasico Hoferjeve tako imenovane Okoljevarstvene kampanje Manj je vReč, ki z društvom sodeluje tako, da od vsake prodane tekstilne vrečke, za katero boste v trgovini odšteli 1,99 centov, 5 centov nameni dejavnostim društva. O sodelovanju Ekologov brez meja z različnimi gospodarskimi družbami več pove Jaka Kranjc.

Izjava

Hofer je do zdaj prodal nekaj več kot 13 tisoč vreč, Ekologi brez meja pa bodo od tega tako dobili nekaj manj kot 700 evrov. Po besedah Kranjca minimalni prispevek, ki ga društvu nameni podjetje, ni zanemarljiv, saj bodo v sklopu svetovne čistilne akcije Očistimo svet 2018 septembra sodelovali tudi pri čiščenju rek .

Izjava

Kranjc je sicer vodil "lahkotno" kampanjo #plasticnipost, ki je v obdobju med 14. februarjem in današnjim dnem na spletu z deljenjem fotografij ljudi ozaveščala o smiselnosti izogibanja plastičnim vrečkam in plastiki za enkratno uporabo.

Izjava

Ne pozabite torej naslednjič, ko nakupujete v Hoferju ali kateri drugi trgovini, s seboj vzeti papirnate ali blagnate vrečke. Lahko pa jo tudi kupite in prispevate za boljši svet brez plastične embalaže in plastičnih odpadkov. Saj veste, ko je manj vreč, imate piva več.

 

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

to je pa eden neverjetno dobrih prispevkov, res bravo. super si to naredil. sedaj vidiš malo, kako to gre in kako se to plete na evropski ravni. stvari niso tako enostavne, kot se zdi na naših PR televizijah a la RTV SLO in pa POP TV. majku jim trpam.
hahahhaha

torej poglej - zanimivo je tudi - če vzameš samo plastične vrečke. na primer vzemi primer GRČIJE. to je res neverjetno, koliko plastike se tam v enem dnevu porabi. v katerokoli štacuno greš - skoraj vsak človek pride ven vsaj z 10 plastičnimi zastonj vrečkami. kdorkoli gre na kofe in vzame take away kavo, ki je ceneje - vzame kavo v plastiki. potem so tu še plastenke z vodo - ki gredo poleti med turisti za med. sedaj pa računaj - če imaš 4 milijone ljudi v Atenah - ajde - če jih tam vsaj 1 milijon na dan vzame ali kupi kaj plastičnega - ali zapakiranega ali zavitega - sedaj pa računaj koliko plastike imajo Grki.

težka težka težka jeba bo Grčija čez par let - kaj bodo iz njih naredili sistemsko gledano - bog ve. ne bo dobro. ne bo.

naredi hipotetični biznis brain-storming.
na primer: glede na probleme z odpadki in komunalo, ki jih Atene imajo - bi recimo Slovenija lahko, če bi bila seveda pametna, izvažala na primer v Grčijo primer dobre prakse = ravnanje z odpadki. na tem področju res imamo nekaj pameti Slovenci! in potem poglej ... seveda bi za to potrebovali kaj? hja, nekoga ki bi imel v Grčiji čez trgovino in komercialo in poslovanje.
imeli smo takega človeka vrsto let, poznam ga, stari človek, doktor prava, pozna vse tipčke od Erjavca, do Rupla do Janše. 15 let se je ukvarjal z odnosi Slovenija - Grčija. danes prijateljuje samo še z Janezom Janša.
ampak poglej - potem se najde kreten, bivši ambasador v Grčiji in pa novinarka na Dnevniku, ki tipa, doktorja prava, pač demolirajo - kao - velika budala je, napišejo članek v Dnevniku, ki ga očrni. Tipo seveda ponori - toži Dnevnik.
seveda potem - danes nimaš tam nikogar ki bi vedel toliko kot on o Sloveniji in o Grčiji. ampak tipo pač zna. ko sva jedla kosilo v Atenah, se je mimo primajal predsednik Pasoka, tudi pravnik. rokovala sta se. in seveda ... roka roko umije.
elita so izobraženci v Grčiji, rodbine, denar in posestva. malo drugače kot pri nas potekajo stvari tam.
in seveda ta doktor prava sedi tudi v Evropskem Parlamentu.

mislim a sedaj kužiš neumnost, nezrelost in nevednost Slovencev in vodenja politike? kaj slovenska ambasadorka v Atenah počne danes? hja, popoldne hodi na obalo se kopat. vsak dan. lepo sonce. pogorela koža. kajne? da. pametna punca, ampak to je njen domet pač. pa tudi kazalec nesposobnosti, če mene vprašaš, kot tudi pomanjkanje strateškega mišljenja o celostni evropski in mednarodni situaciji. pač tako je. grščine ne zna nobena punca na ambasadi v atenah. grščina je pa malce težji jezik kajne?

poglej pravniki ... - hja - pravnikom v Sloveniji ni lahko. Pravna Univerza v LJ ima monopol. tudi nad univerzo v Mariboru, mislim pa da tudi čez mejo imajo lovke profesorji. imela sem frendico, ki ni naredila izpita iz prava v LJ, šla je v MB in srečala istegi kekca, potem je šla tudi v Avstrijo in naletela na isti ksiht. nato je zaključila s študijem prava. obesila ga je na klin.
pravnike mlade danes hudo izkoriščajo. tudi v pravnem poslu imaš elito. oni vedo - drugi ne.
tako to gre, da. moj vrtiček je moj - za tvojega pa me ne briga, oziroma se pifli doma do nezavesti, da boš morda kdaj u lajfu prilezel na moje mesto. ergo.

vmes pa bodi v hotelu mama a ne? da.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness