Med spletnimi velikani in svobodo interneta
V Evropskem parlamentu je danes potekalo glasovanje poslancev o potrditvi predloga reforme o avtorskem pravu, ki jo je pripravil odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve. Poslanci so reformo z glasovanjem zavrnili, kar odpira možnosti za predloge amandmajev na direktivo. Reforma, ki je v nastajanju že poldrugo leto, je v zadnjem obdobju dvignila kar nekaj prahu. Najpogosteje izpostavljena sta bila predvsem enajsti in trinajsti člen, ki zadevata pravico založnikov, da zaračunavajo nadomestilo za kakršnokoli rabo njihovih vsebin, ter nadzor in preverjanje vseh naloženih vsebin z vidika ustrezne zagotovitve avtorskih pravic.
Ne glede na velika nasprotovanja - predvsem omenjenima členoma - se tudi najostrejši nasprotniki strinjajo z nujnostjo sprememb na področju avtorskega prava v Evropski uniji. Reforma v trenutni obliki zadeva lažjo dostopnost starejših knjig in filmov, onemogočanje prostega “linkanja” ter poskuša delno poenotiti uporabo avtorskih del pri pouku. Spletni velikani, kot so Google, Facebook, Youtube, pa bi morali, sodeč po trenutni podobi reforme, z nosilci pravic skleniti licenčne dogovore in vpeljati avtomatizirane filtre, ki bi preprečevali objavo zaščitenih del brez licence.
Izid današnjega glasovanja poslancev Evropskega parlamenta komentira dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino.
Izjava
Predsednik stranke Pirati, Rok Andrée, ne glede na strogo nasprotovanje enajstemu in trinajstemu členu izpostavi nekaj smiselnih sprememb, vsebovanih v predlogu nove direktive o avtorskih pravicah.
Izjava
Tudi Bogataj Jančič poudarja nujnost vpeljave določenih sprememb predlagane direktive. Pri tem izpostavlja predvsem spremembe na področju podatkovnega rudarjenja, dostopnosti del, ki niso več komercialno dostopna, ter izjemo pri uporabi učnih vsebin. Slednja vsebuje tudi nekatere pomanjkljivosti, ki v prvi vrsti zadevajo neuspešen poskus poenotenja uporabe avtorskih del pri pouku širom držav Evropske unije.
Izjava
Direktiva zadeva tudi omejitev podatkovnega rudarjenja, pri čemer ustvarja izjemo pri uporabi za znanstvene in raziskovalne namene.
Izjava
Bogataj Jančič izpostavlja tudi dvanajsti člen direktive, ki zadeva razdelitev pobranih nadomestil med ustvarjalce in založnike.
Izjava
Nadaljujemo s členi direktive, ki so dvignili največ prahu. Enajsti člen daje založnikom pravico, da v obliki nadomestila zaračunavajo kakršnokoli uporabo njihovih vsebin. To pomeni, da v to kategorijo pade tudi zgolj odlomek s povezavo do vira. Sprememba je znana tudi pod imenom “link tax”. Vsebino enajstega člena in zgled morebitne realizacije v praksi razloži Rok Andrée:
Izjava
Še več pozornosti pa so nasprotniki namenili trinajstemu členu direktive. Ta zadeva spletne platforme, ki temeljijo na vsebinah, naloženih s strani uporabnikov. Predlog zadeva predvsem nadzor in preverjanje vseh vsebin z namenom preprečevanja kršenja avtorskih pravic. Razloži Andrée:
Izjava
Kot še izpostavi Andrée, je težava v tem, da bi člen, katerega namen naj bi bila prav krotitev spletnih velikanov in njihovega monopola, vodil v dodatno izolacijo manjših spletnih ponudnikov.
Pri tem lahko izpostavimo še podatke Svetovnega združenja fonogramske industrije, krajše IFPI, iz leta 2015. Spletna platforma Spotify je imetnikom avtorskih pravic na uporabnika namenila 16 evrov, medtem ko je platforma Youtube imetnikom pravic namenila le en evro.
Trinajsti člen se kaže kot jedro nasprotovanja med podporniki in nasprotniki danes zavrnjene direktive o avtorskih pravicah. Namen člena naj bi bila prav zaostritev pogojev delovanja velikih spletnih platform in pravičnejšega izplačevanja avtorskih pravic. Kot opozarjata naša sogovorca, bi to posledično le podkrepilo monopolno vlogo velikih spletnih platform. Dodaja Andrée.
Izjava
Današnje glasovanje in svojo odločitev o podpori direktivi za konec komentira evroposlanec in član Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič.
Izjava
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj