Mostnine ni, ne?
Mesec pred svojim 40. rojstnim dnem je most na otok Krk dobil darilo hrvaške vlade. Mostnine ni več. Te domačini že dolgo ne plačujejo, zdaj pa so plačevanja oproščeni vsi, vključno s tujimi turisti. Kot so ob današnji proslavi pojasnili prisotni župani in županje otoških občin, so bili stroški gradnje mostu že zdavnaj poplačani, tako da ni več potrebe po mostnini Krčkega mosta, sprva sicer poimenovanega Titov most, saj so ga odprli dva meseca po maršalovi smrti.
Govori župan mesta Krk Dario Vasilić. Posnetek so nam radodarno priskrbeli kolegi z lokalnega Radia OK.
Namestnik vodje Primorsko-goranske županije Marko Boras Mandić opiše proces odprave mostnine, ki je bila dokončno dosežena s formalno združitvijo podjetij Autoceste Rijeka - Zagreb in Hrvatske autoceste.
Most je dolg impresivnih 1460 metrov, daljši od njegovih dveh lokov pa meri 390 metrov, s čimer je tretji najdaljši betonski mostni lok na svetu, prva dva pa sta na Kitajskem. Titulo največjega loka je most, ki se na sredini opira na otoček Sveti Marko, obdržal vse do leta 1997. V običajnem letu most prečka več kot milijon ljudi, večina med turistično sezono. Pa vendar igra most zelo pomembno vlogo za 20 tisoč prebivalcev Krka, kot tudi za njegovo otoško zaledje, kot so Cres, Rab in Lošinj, katerih otočani so bili tudi oproščeni plačevanja mostnine.
Domačin Petar Kopanica pojasni, da ni bilo vedno tako.
Da je most še toliko pomembnejši, priča dejstvo, da je na otoku mednarodno letališče Rijeka. Vsi tujci, namenjeni v Reko, tako sprva pristanejo na otoku, šele nato jih čaka pot na celino. Letališče obstaja od 1970., tako da so bili prvih deset let letalski potniki primorani uporabljati kar trajektni prevoz. Zanimivo, čast prvega poleta z aerodroma je pripadla ravno Titu.
Prometni zastoji na pristopu k otoku so bile stalnice vsako poletje. Otoške ceste pa so po mnenju Kopanice še vedno neustrezne.
Most že dodobra najeda sol, tako da so domačini z zadovoljstvom sprejeli tudi novico o nekaj manj kot 6-milijonski obnovi. Država pa obljublja tudi 66 milijonov evrov za gradnjo tako imenovane Krčke magistrale, ki bo razbremenila lokalne ceste, ki so v poletnih mesecih preobremenjene. S koronakrizo, ki je najhuje prizadela ravno turistični sektor, se bodo delavci in inženirji lahko resno posvetili infrastrukturnim projektom. Ne gre pa pozabiti, da je volilna kampanja na Hrvaškem že v polnem zamahu.
Da bo potovanje še nekoliko cenejše, je poskrbela hrvaška vlada, ki letos ne bo zvišala cen cestnin in trajektnin.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj