Nema problema

Oddaja
16. 9. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

Nema problema

Na tej točki lahko z gotovostjo trdimo, da se britanski ministrski predsednik Boris Johnson, morda tudi po videzu in obnašanju v parlamentu, prav gotovo pa z življenjskim vodilom, zgleduje po jugoslovanskem reku, omenjenem na začetku. V preteklem tednu se je namreč Boris lotil reševanja kar treh perečih socialnih, gospodarskih in političnih vprašanj sredi gospodarske krize, ki sta jo povzročila pandemija in brexit. Vlada je predlagala reformo socialnega varstva in zmanjšala socialne transferje najrevnejšim, za povrh pa je Boris zamenjal še tretjino ministrske ekipe.

Začnimo pri vprašanju socialnega varstva oziroma dolgotrajne oskrbe, ki je že desetletja eden najtrših orehov britanske notranje politike. Težave z zagotavljanjem ustrezne oskrbe za starejše in pomoči potrebne v Združenem kraljestvu opiše Iain Begg, profesor na Evropskem inštitutu univerze London School of Economics.

izjava

Britanci se torej srečujejo s podobno zagonetko kot večina evropskih držav, tudi Slovenija: kako ob starajočem se prebivalstvu zagotoviti dovolj denarja za socialno varstvo. A Boris je vsemu skupaj rekel le "Nema problema". Vlada tako predlaga korenite spremembe pri načinu financiranja omenjenega varstva.

izjava

To pomeni, da sistem socialnega varstva še vsaj tri leta ne bo videl nobenega dodatnega denarja iz nove obdavčitve. A niti po tem času naš sogovornik ni prepričan, ali se bo ves denar dejansko zlil v dolgotrajno oskrbo, saj državni zdravstveni aparat zahteva vse več denarja za oskrbo starajočega se prebivalstva.

Poleg že omenjenih težav s starostno strukturo prebivalstva ima britanski socialnovarstveni sistem tudi globlje strukturne težave, povezane s sistemom javnega zdravstva.

izjava

Pri tem pa je zanimivo in morda povezano dejstvo, da se britanski socialnovarstveni sistem financira tako rekoč izključno iz splošnega davkoplačevalskega denarja namesto iz namenske socialne dajatve.

izjava

Prav ta sistem financiranja in posledična dodatna obdavčitev sta očitno najbolj politično sporna, predvsem za tradicionalno davkomrzno konservativno stranko, ki jo vodi Boris Johnson. Njegovi kolegi mu očitajo tudi način nove obdavčitve.

izjava

Z novim zakonom je tako Boris prekršil že svojo drugo predvolilno zaobljubo, kar bi v običajnih razmerah povzročilo precejšnje težave znotraj predsednikove lastne stranke.

izjava

Ta trojna varovalka upokojencem zagotavlja, da se bodo njihove pokojnine zvišale bodisi v skladu z inflacijo ali povišanjem povprečne plače bodisi za dva odstotka, odvisno od tega, kateri od teh treh odstotkov je višji. Letos so se plače zaradi okrevanja po pandemiji dvignile za približno osem odstotkov, vlada pa je pokojnine vseeno zvišala le za minimalna dva odstotka. Vse to bi vladi običajno povzročilo precej težav, a Boris pravi "Nema problema", obljube so le črke na papirju.

izjava

No, povsem brez negodovanja v Borisovi lastni stranki tokrat ni šlo. Proti predlogom, predvsem zmanjšanju socialnih prejemkov, do katerih še pridemo, so najostreje nastopili poslanci iz tradicionalno delavskih okrožij, ki so šele v času brexita začela voliti konservativne poslance. Volivci v teh predelih bodo namreč najbolj občutili dodatne obdavčitve in ukinitve prejemkov, a Boris pravi "Nema problema", saj njegova parlamentarna večina ni niti približno vprašljiva.

izjava

Omenjene menjave na ministrskih položajih so drugi veliki politični projekt Borisove vlade v zadnjih dneh. Zamenjal oziroma preselil je kar tretjino od svojih 30 ministrov, predvsem tiste najmanj priljubljene. Na mesto pravosodnega ministra se je tako prestavil dosedanji zunanji minister Dominic Raab, oditi pa je moral minister za izobraževanje in splošno pripoznani nesposobnež Gavin Williamson. Poteza, morda vredna posnemanja.

Borisovi kritiki mu očitajo, da je politični kader menjal, da bi odvrnil pozornost od glasovanja za podaljšanje dodatka najbolj socialno ogroženim, ki so ga konservativni poslanci v parlamentu soglasno zavrnili. Najrevnejši Britanci bodo tako na svoje račune dobili približno 20 funtov manj. Njihove občutke je v razpravi v britanskem parlamentu povzela poslanka laburistov Kim Leadbeater, 

izjava

občutke vlade pa Boris v odgovoru. Vlada namreč meni, da "Nema Problema", saj lahko revni, kot je v jutranji pogovorni oddaji dejala ministrica za delo in pokojnine Therese Coffey, preprosto delajo dve uri več na teden.

izjava

Zanimivo je, da ministrica, ki je neposredno zadolžena za to področje, ne ve, da minimalna plača ne znaša deset funtov na uro, ampak osem. Ob hkratnem zmanjšanju transferjev zaradi dodatnega zaslužka pa bi delavec na minimalni plači moral delati kar šest ur več na teden, da bi nadomestil izpad dodatka.

V ozadju celotne sage reform socialne politike in političnih menjav je gospodarska kriza zaradi pandemije, ki jo je v Združenem kraljestvu še poglobil brexit.

izjava

Prav reforma socialne politike bi lahko bila Borisov poskus pomiritve njegovega volilnega telesa in zagotovilo, da bo poskrbel za tiste volivce, ki so podprli njegovo kandidaturo za predsednika in brexit.

izjava

Za zdaj se zdi, vsaj glede na javnomnenjsko podporo, da se volivci še strinjajo s trditvijo predsednika vlade, da težav ni. A prva negodovanja iz volilnih okrajev, kjer so najbolj goreče glasovali za odcepitev od skupne evropske povezave, bi lahko bila znak krhanja pregovornega političnega teflona, s katerim se je obdal Boris. Bržčas pa prave nevarnosti za konservativno vlado ne bo, dokler se ne pojavi resna politična opozicija iz vrst laburistov, ki pa je za zdaj, nema.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.