Nezakonita vračanja na Balkanski poti

Nezakonita vračanja na Balkanski poti

Aktualno-politična novica
Migranti na Balkanski poti
21. 7. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

hojsič
O begunski situaciji med koronakrizo
 / 13. 5. 2020
Upravno sodišče je v sodbi pritrdilo tožniku, migrantu iz Kameruna, da mu je bila ob izgonu iz Slovenije na Hrvaško kršena pravica do azila, ter ugotavlja, da sta bila kršena prepoved kolektivnih izgonov in načelo nevračanja. Po slednjem se migranta ne sme izročiti drugi državi, če obstaja nevarnost, da bo tam deležen nečloveškega in ponižujočega ravnanja. Sodišče zato Sloveniji nalaga, da tožniku izplača 5000 evrov škode ter mu omogoči vstop v državo in zaprositev za azil. Tožnik se trenutno namreč nahaja v migrantskem centru v Bosni in Hercegovini. Sodba sicer še ni pravnomočna, ministrstvo za notranje zadeve pa je že napovedalo pritožbo. Zakaj se je odločil za tožbo, pojasni tožilec, ki v strahu za svojo družino v Kamerunu ostaja anonimen: "No, šel sem v tožbo, ker čeprav vem, da imam malo možnosti, vem in verjamem, da bo sodba pomagala tistim, ki pridejo za mano. Morda ne pomeni neposredne rešitve zame, vendar vem, da ustvarjamo ozaveščenost in zaupanje v zakone države. Slovenija je bila vedno država, ki sem jo občudoval, odkar sem prvič bral o njej.” In res ima odločitev sodišča velik pomen tudi za druge migrante, saj kot nezakonito opredeljuje ustaljeno prakso slovenske policije, da migrante vrača na Hrvaško in jim onemogoča zaprositev za azil. Sodba, če bo obveljala, je prelomna, ker prakso spoznava za nezakonito, medtem ko je Ministrstvo za notranje zadeve do sedaj trdilo, da je praksa vračanja zakonita v okviru sporazuma o vračanju s Hrvaško, in zanikalo onemogočanja zaprositve za azil.   

Zgodbo 24-letnega migranta opiše Iza Thaler iz organizacije Infokolpa, ki je sodelovala pri pripravi tožbe. 

Izjava

Razmere v IOMovih taboriščih za migrante v Bosni in Hercegovini
 / 30. 1. 2019
Upravno sodišče je ugotovilo, da je Slovenija migrantu med drugim kršila pravico do zaprositve za azil in ga nezakonito vrnila na Hrvaško. Zato mu mora plačati 5000 evrov globe ter mu omogočiti vrnitev v Slovenijo in zaprositev za azil. Trenutno se tožnik nahaja v migrantskem centru v Bosni in Hercegovini. V tamkajšnjih centrih so se zaradi epidemije covida-19 življenjske razmere poslabšale, represija pa zaostrila. Sodišče sicer ni ugotovilo, da bi se tožnik trenutno nahajal v nehumanih razmerah, a Infokolpa se s tem ne strinja. Simon Campbell iz mreže organizacij Border Violence Network, katere članica je tudi Infokolpa, nam je povedal, da migranti po izbruhu epidemije niso imeli dovoljenja za izhod iz centrov, poleg tega pa se je še zaostril problem pomanjkanja sanitarij in osnovnih potrebščin. Pogosto si en bivanjski kontejner deli tudi po 15 ali 16 ljudi, eno posteljo pa po dva. Campbell je izpostavil tudi nasilje osebja centrov nad migranti, ki je že pripeljalo tudi do smrtnih žrtev.

O migrantskih centrih v Unsko-sanskem kantonu
 / 18. 11. 2019
Poleg slabih življenjskih okoliščin, ki so jim podvrženi vsi tamkajšnji migranti, se tožnik sooča še z rasizmom in strahom tako pred osebjem centra kot pred drugimi migranti. Kot Kamerunec tudi nima veliko somigrantov iz svoje etnične skupine. Sodišče kljub temu ni ugotovilo, da bi tožnik trenutno živel v nehumanih okoliščinah, razloži Thaler.

Izjava

Slovenija kljub številnim poročilom o kršenju človekovih pravic na Hrvaškem migrante tja vrača, saj sledeč načelu zaupanja trdi, da je Hrvaška kot članica Evropske unije zavezana enakim pravnim standardom kot Slovenija. A upravno sodišče je ugotovilo, da načelo zaupanja pri tem ne zadošča in da so poročila o kršenju človekovih pravic nezanemarljiva.

Izjava

Slovenska policija tako migrante vrača hrvaški policiji, ta pa jih vrne v Bosno in Hercegovino. Ob tem slednja po poročanju številnih migrantov in nevladnih organizacij pogosto uporablja nehumane in ponižujoče prakse, pogosto se poslužuje mučenja ter fizičnega in psihičnega nasilja. Slovenija trdi, da o takšnih praksah ne ve ničesar.

Izjava

Kot utemeljitev množičnih vračanj migrantov Slovenija navaja sporazum o vračanju, ki ga je podpisala s Hrvaško. Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra, meni, da sporazum o vračanju ni v skladu z evropskim pravnim redom, saj zaobhaja pravice, ki jih migrantom zagotavlja migrantsko pravo. 

Izjava

Sodba upravnega sodišča se sicer ne navezuje neposredno na sporazum, a prakso, katere podlago ta predstavlja, označuje za nelegalno. Bervar Sternad smo vprašali, ali bo sodba kljub temu imela posledice za sam sporazum. 

Izjava

Poleg problematičnosti same vrnitve migranta na Hrvaško je upravno sodišče ugotovilo tudi nezakonitost policijskega postopka v Sloveniji. Kako je bil ta postopek videti v primeru tožnika, predstavi Thaler. 

Izjava

Koordinacija kolektivnih izgonov na slovensko-hrvaški meji
 / 4. 2. 2020
Tako kot v številnih drugih primerih na policijski postaji nista dobila tolmača, kot zahteva zakon, čeprav tožnikov prijatelj ni znal angleško. Zapisnika o policijskem zaslišanju z njima sta bila enaka, torej nista bila deležna individualne obravnave. Najbolj problematično pa je dejstvo, da tožnik vse do zadnjega ni vedel, da bo vrnjen na Hrvaško, pove Thaler.

Izjava

Thaler poudari še, da Slovenija ni prenesla evropske direktive, ki določa, kako naj policija ravna v takem primeru, v svoj pravni red. Slovenija bi morala izvajati izobraževanja za mejno policijo, kako mora zakonito postopati v takem primeru. Če policisti naletijo na migranta, ga morajo obvestiti o njegovi pravici, da zaprosi za azil. Če migrant izrazi namero o zaprositvi za azil, ga mora policija prepeljati v azilni dom. Thaler še izpostavi, da ti migranti niso nezakonito prečkali meje, saj se upošteva, da ljudje na begu težko uporabljajo ustaljene poti, da pridejo do azila. Še posebej, ker Slovenija ne omogoča zaprositve za azil na svojih veleposlaništvih v tujini.

Predstavitev Poročila o nezakonitih kolektivnih izgonih na slovensko-hrvaški meji
 / 17. 5. 2019
Praksa vračanja migrantov iz Slovenije se je množično začela izvajati leta 2018. Organizacija Infokolpa je ob upoštevanju tako pričevanj migrantov kot samih policijskih podatkov prakso razkrila že takrat, a jo je Ministrstvo za notranje zadeve zanikalo. Današnji Offsajd zaključi Thaler.

Izjava

 

 

Do sodbe upravnega sodišča je se opredelil tudi varuh človekovih pravic Republike Slovenije:

Poročilo varuha človekovih pravic o prisilnih izgonih migrantov na južni meji Slovenije
 / 25. 2. 2019
"Varuh človekovih pravic z zadovoljstvom ugotavlja, da je Upravno sodišče v veliki meri upoštevalo njegove ugotovitve in opozorila. Varuh hkrati meni, da je spodbudno, da v zvezi z obravnavo posameznikov na meji in dostopom do postopka mednarodne zaščite (sicer razmeroma počasi) prihaja tudi do odločitev sodišč. Na podlagi tako oblikovane sodne prakse se bo lahko podrobneje zaključilo, kakšni morajo bili postopki na meji ob doslednem upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi, kakšne so lahko posledice ugotovljenih kršitev (odškodnina). Sicer pa, kot je znano, sodba Upravnega sodišča še ni pravnomočna."

 

Prav tako smo prejeli njegovo stališče do kolektivnih izgonov na Hrvaško:

"Z namenom izboljšanja dela policistov na tem področju je Varuh že predlagal, da MNZ skupaj s Policijo sprejme vse potrebne ukrepe v smeri doslednega zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic, vključno z omogočanjem dostopa do mednarodne zaščite, zlasti pa doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin policijskih postopkov s tujci (vključno z njihovimi izjavami) ter zagotovi, da izvajanje sporazumov o vračanju ne bo spodbujalo k sprejemanju spornih odločitev glede vrnitve."

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness