Nikogaršnji begunci

Še preden se je končal umik ameriške vojske iz Afganistana, so evropski voditelji malodane v en glas doneli: »Ne sme se ponoviti leto 2015.« A še bolj kot pomanjkanje solidarnosti lahko v teh besedah zaznamo popolno sprenevedanje, saj se humanitarna katastrofa na balkanski poti odvija že danes, v luči spora med Evropsko unijo in Belorusijo pa se je razširila še na poljsko-belorusko mejo. 

Tam je trenutno ujetih več kot 30 beguncev, obkroženih s poljskimi vojaki na eni strani in beloruskimi na drugi. Situacijo na terenu pojasni aktivist Jakub Bieniasz.

Izjava

Medtem ko smo pri nelegalnih vračanjih na balkanski poti iz Bruslja včasih še slišali pozive k »spoštovanju človekovih pravic«, tokrat vlada tišina. Poleg tega je poljska vlada pred kratkim uvedla izredne razmere ob meji z Belorusijo, tako da bo lahko na 3-kilometrskem obmejnem pasu omejevala gibanje ljudi. Več o tem Bieniasz.

Izjava

Po mnenju Gavina Raeja z Univerze Kozminski v Varšavi je neodzivnost EU v kontekstu trenutnih sporov med Evropsko unijo in Poljsko zaradi omejevanja pravic skupnosti LGBT in dogajanja v pravosodju presenetljiva.

Izjava

V Belorusiji želijo z napotitvami na poljsko mejo pritiskati na Evropsko unijo zaradi sankcij, ki jih je ta pred časom uvedla proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku in njegovim sodelavcem. Poteza tako odzvanja dejanja turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki je skušal pred leti na podoben način pospešiti priključitvena pogajanja. Več o razlogih za trenutno situacijo pove Bieniasz.

Izjava

Rae poudarja, da je poljska politika praktično poenotena glede stališča o varovanju meja in ustavljanju migracij.

Izjava

Lukašenko skuša tako izkoristiti protimigrantsko naravnanost evropskih držav. Notranji ministri držav Unije so na zasedanju Sveta Evropske unije podali izjavo o situaciji v Afganistanu, v kateri so se zavezali k »preprečevanju tihotapljenja migrantov« in pozvali k »zaščiti zunanjih mej EU«. Pomoč beguncem naj bi, po izjavi sodeč, potekala predvsem v obliki finančne pomoči tretjim državam blizu države izvora, v tem primeru Afganistana. Migracij so se dotaknili tudi predsedniki vlad, zbrani na Blejskem strateškem forumu, krajše BSF. Prisluhnimo grškemu premierju Kiriakosu Micotakisu:

Izjava

Temo je na Bledu odprl predsednik evropskega parlamenta David Sassoli, ki je okrcal dikcijo o zapiranju mej in obžaloval, da se Unija ni odzvala, temveč so pomoč kot prve ponudile »tretje države«. Najbrž je imel v mislih Albanijo, Kosovo in Makedonijo. Prvi dve državi sta namreč že izrazili pripravljenost na sprejem več tisoč beguncev, pri čemer gre predvsem za sodelavce nevladnih organizacij, ki so delovale v Afganistanu. Pojasni Besar Likmeta, urednik albanske izpostave mreže BIRN.

Izjava

Sicer ne gre za to, da bi države sprejele begunce, temveč so se ponudile kot »tranzitne« države, v katerih bodo ljudje čakali na odobritev ameriške vize. Po Likmetovih besedah naj bi begunce nastanili v hotelih, ki so zaradi novega koronavirusa že tako izpraznjeni, ker gre večinoma za sodelavce nevladnih organizacij, pa jim bodo stroške bivanja poravnale kar te. Več o tem Likmeta.

Izjava

V nasprotju z evropskimi državami v Albaniji protimigrantskega sentimenta ni zaznati.

Izjava

Kaj se bo zgodilo z afganistanskimi begunci, če jim ZDA zavrnejo vizo, ni znano. Likmeta sicer meni, da jim bo najverjetneje omogočeno zaprositi za azil.