O varnosti za rešetkami

O varnosti za rešetkami

Oddaja
Koronavirus in zapori. Hvala Lana D.
25. 3. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Smernice za omilitev posledic epidemije
 / 24. 3. 2020
Ukrepi zoper širjenje koronavirusa so se skoraj tako hitro, kot se virus širi med populacijo, razširili tudi v vse pore družbenega sistema. Izjema niso ostale niti ustanove, v katerih so za rešetkami zaprti zaporniki in priporniki. Še več, še posebej v zaporih je treba biti ob takšnih epidemioloških razmerah posebej pazljiv in takten.

Državni zbor se je na pretečo nevarnost v zaporih že odzval prejšnji petek, ko je po hitrem postopku sprejel interventni zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja novega koronavirusa. Ta namreč opredeljuje tudi štiri ukrepe na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Prvič, potekajoči postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje kazni zapora se prekinejo, novi postopki pa se ne bodo začeli. Drugič, direktor zavoda za prestajanje kazni lahko zaradi preprečitve širjenja epidemije premesti obsojenca iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda. Tretjič, direktor lahko po uradni dolžnosti tudi prekine prestajanje kazni obsojencu, če ne obstajajo varnostni zadržki. Četrtič in zadnjič, direktor zavoda lahko zaradi preprečitve širjenja epidemije predčasno odpusti obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni.

Na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij so se sicer na epidemiološko koronavirusno krizo odzvali že prej: 10. marca so omejili stike, 13. marca pa so prepovedali vse obiske v zaporih in prevzgojnem domu. Več o ukrepih in o razmerah v zaporih pove Bojan Majcen, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij.

Izjava.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij sicer spremlja epidemiološke razmere in sodeluje tudi z drugimi pristojnimi službami. Majcen:

Izjava.

Po navodilih pristojnih se s prostega izhoda v zapor ni vrnilo okrog 130 kaznjencev. Čas trajanja prekinitve sicer ne bo vštet v prestajanje kazni. Svoje mnenje o enomesečni odpustitvi nekaterih kaznjencev iz odprtih oddelkov zaporov pristavi strokovnjak na področju izvrševanja kazenskih sankcij Dragan Petrovec, ki je dogajanje osvetlil predvsem s kriminološkega vidika. 

Izjava.

zapor
O dometu neoliberalnih kaznovalnih praks v Sloveniji in večanju restriktivne kaznovalne politike
 / 10. 10. 2017
Zaradi prepovedi obiskov so zaporniki izgubili pomemben del svoje »zaporniške svobode«. Tako pride tudi do napetosti - do psihične napetosti in stiske samih zapornikov, do socialnih napetostih med sokaznjenci in tudi do napetosti v odnosu s pravosodnimi policisti. A zaradi odvzema pravice do obiskov so zaporniki varnejši, pravi penolog Petrovec. 

Izjava.

Zaradi omejitve obiskov in posledične stiske ter slabe volje nekaterih kaznjencev so na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pristopili k nakupu vrednotnic za uporabo v predplačniškem telefonskem sistemu, ki jih lahko uporabljajo zaprti in priprti. Sicer slovenski zapori niso edini z uveljavitvijo ukrepa ukinitve obiskov, saj so se za podobno ravnanje odločili tudi v tujini. Splošno sprejeto mnenje je, da je pravosodnih policistov v slovenskem sistemu premalo. O vlogi pravosodnih policistov pa nekoliko drugače razmišlja Dragan Petrovec. 

Izjava.

Kljub vsemu opravljajo pravosodni policisti izjemno težko in odgovorno poslanstvo. Zaposlenim so uredili tudi psihološko pomoč. Generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij sicer meni, da pomanjkanje kadra na delo v zaporih v časih koronakrize ne bo bistveno vplivalo. Majcen:

Izjava.

Kot cvetober drugih inštitucij, naj omenimo zgolj zdravstvene, se tudi v slovenskih zaporih borijo s sovražnikom, ki sliši na ime pomanjkanje zaščitne opreme. Kot pove Majcen, se bo dobava nove zaščitne opreme verjetno zgodila, a kljub temu s to ravnajo skrajno racionalno.

Izjava.

Vrnimo se k pravniškim poslom. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, krajše ZIKS, predvideva, da lahko direktor zavoda obsojenca odpusti tri mesece pred iztekom kazni, po ukrepih, sprejetih v parlamentu prejšnji teden, pa bo lahko direktor kaznjenca odpustil pol leta pred iztekom roka kazni. Novi ukrepi sicer še ne veljajo, saj še niso bili objavljeni v Uradnem listu, predvidoma pa bodo objavljeni ta petek. Komentira Dragan Petrovec.

Izjava.

Petrovec opomni še na terminološko razliko med amnestijo in pomilostitvijo. Slednja je predsedniška odločitev, ki temelji na posamezni prošnji, medtem ko je amnestija akt, ki večjim ali manjšim skupinam kaznjencev skrajša kazensko obdobje. Prva in zaenkrat zadnja amnestija v samostojni Sloveniji je bila sicer izvedena leta 2001. Več Petrovec.

Izjava.

Ob toplem domačem kaminu pa naj bi, zanimivo, že sedela Igor Bavčar, nekdanji notranji minister in prvi mož Istrabenza, ki je začasno stanoval na polodprtem oddelku zapora na Dobu, in Boško Šrot, nekdanji šef Pivovarne Laško, ki se je dolgočasil na odprtem oddelku istega zapora. Tako bosta križanke in sudoku reševala v družinskem krogu.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness