Omejevanje utaje davkov po evropsko

Predstavnik Evropske komisije Jonathan Hill je danes predstavil nov predlog komisije, s katerim želi ta nasloviti netransparentnost davčnih poslov velikih podjetij. Predlog naslavlja korporacije, ki delujejo znotraj EU, ter uvaja nujnost poročanja o profitih in plačanih davkih teh podjetij znotraj držav EU ter v nekaterih zunanjih državah. Prisluhnimo kratki predstavitvi predloga:

Izjava

Sliši se lepo, a vendar predlog vsebuje precej lukenj. Omenja se tako imenovani črni seznam tistih držav, za katere bodo morala podjetja prav tako razkriti svoje podatke poslovanja. A ta seznam bo najverjetneje pomanjkljiv - tako kažejo izkušnje nekaterih organizacij, ki delujejo na tem področju in so se v preteklosti že borile za seznam vseh davčnih oaz, na podlagi katerega bi moralo potekati poročanje. Več o izkušnji Evropskega sindikata javnih storitev pove Patrick Orr:

Izjava

Kaj lahko predvidevamo o stopnji vključenosti držav na tokratni seznam?

Izjava

Poleg tega, da bo tokratni predlog, v kolikor bo sprejet, še vedno omogočal premestitev podjetij v države, ki ne bodo na seznamu za poročanje, pa se znajo težave pojaviti tudi pri potrditvi dogovora v Evropskem parlamentu in posameznih državah članicah. Pri pregledu nekaterih drugih primerov podobnih poskusov urejanja področja so se hitro pokazali različni interesi držav. Nadaljuje Orr:

Izjava

Vprašanje torej je, če trenutno obstajajo vzvodi za civilno družbo, ki omogočajo podajanje predlogov in dejanski vpliv na oblikovanje politik. Evropska komisija pravi, da obstajajo, posebno omembo jim je namenil tudi Jonathan Hill:

Izjava

Kako po drugi strani uspešnost teh javnih posvetovanj ocenjujejo organizacije, ki aktivno delujejo na tem področju, pojasni Orr:

Izjava

Vsi predlogi, ki jih komisija predstavlja od lanske jeseni dalje, so bili le majhni koraki proti večji transparentnosti, katerim se največje korporacije uspešno izogibajo. Kot primer Patrick Orr predstavi delovanje McDonaldsa, ki uporablja tako imenovani “profit-shifting”, ter nezmožnost tokratnega predloga, da tako delovanje dejansko omeji:

Izjava

Učinkovitost tokratnega in drugih predlogov, kjer bodo upoštevani predvsem pomisleki podjetij in ne civilne družbe ter je zahtevana potrditev s strani držav, ki do sedaj niso pokazale največjega zanimanja za to, je močno vprašljiva. Očitno se bomo še naprej za informacije o goljufijah ali, kakor se dandanes reče, “davčnem načrtovanju” zanašali na raziskovalno novinarstvo in na dokumente, ki občasno “pricurljajo” v javnost.