Poplave po potresu
Albanski parlament je sprejel tako imenovani protirazžalitveni paket zakonov o medijih. Sprememba dveh zakonov o medijih naj bi vladi po besedah premierja Edija Rame iz vrst vladajoče socialistične stranke omogočila regulacijo “džungle, ki proizvaja sovraštvo, dezinformacije in obup”. “Džungla”, na katero se nanaša Rama, so internetni mediji, ki naj bi širili lažne informacije o delu vlade in razpihovali paniko. Po prepričanju Rame se je to še okrepilo med izrednimi razmerami, ki so bile razglašene po uničujočem potresu 26. novembra.
Lokalne in evropske organizacije novinarjev so sinoči sprejet zakon označile za nevaren napad na svobodo novinarjev. Končni različici zakonov še nista objavljeni, saj ju mora zato podpisati predsednik Albanije Ilir Meta, a jasno je, da ta podvrže regulacijo medijev vladni agenciji, ki mora še biti ustanovljena. V skladu z zakonom bo vladni svet medijev sprejemal pritožbe tistih, ki verjamejo, da so bili z neko medijsko objavo razžaljeni. Svet medijev bo lahko mediju ukazal odstranitev vsebin in naložil kazni v višini do 15 tisoč evrov.
Premier Edi Rama ne skriva, da mu zakona, ki ju skuša uveljaviti že eno leto, podeljujeta moč za odstranitev medijskih vsebin, ki zanj pomenijo razžalitev. Svet medijev bo skratka počel to, kar običajno počnejo sodišča, le da naj bi o pritožbah razsojal v roku treh dni in ne več mesecev, kakor to delajo sodišča.
Bistvo sprememb zakonov pojasni novinar Balkanske mreže preiskovalnega novinarstva, krajše BIRN, Gjergj Erebara.
Ločena, že obstoječa vladna agencija za medije, Telekomunikacijski in poštni urad, je s spremembo zakonov dobil pooblastila, da bo medijem naložil objavo popravkov vsebin, ki jih je prej omenjeni medijski svet spoznal za razžalitvene. Hkrati s spremembo zakonov je parlament zamenjal vodjo telekomunikacijskega urada in na to mesto imenoval bivšega strankarskega funkcionarja. Vladno pojmovanje avtonomije institucij pojasni Erebara.
Pred parlamentom so včeraj ob sprejemanju zakona protestirali albanski novinarji in medijski uslužbenci, da bi opozorili na nevarnost cenzure. Demonstracije opiše Koloreto Cukali, predsednik Albanskega medijskega sveta, nevladne organizacije za uveljavljanje kvalitetnega novinarstva, ki je sodelovala pri organizaciji protestov.
Kot dodatna legitimacija za spremembe zakona je služilo trenutno izredno stanje, ki je zaradi potresa v veljavi od konca novembra. Najprej je Rama, kot opiše Erebara, krivdo za paniko in strah v državi zvalil na medije.
Čeprav Erebara trdi, da Rama za spremembo zakonov o medijih ne bi potreboval trenutne popotresne situacije, Cukali pojasnjuje, da jo je spretno izkoristil. Na internetu se je namreč poleg zanesljivega poročanja o potresu in škodi ter ukrepih vlade dejansko znašlo tudi veliko dezinformacij in nepreverjenih objav.
Težava je v tem, da je na internetu seveda ogromno število strani, na primer blogov in družbenih omrežij, ki zavajajo. Vlada pa, namesto da bi skušala vzpostaviti kriterije za ločitev med novinarskimi mediji in vso množico kvazimedijskih objav, vse meče v isti koš. Po spremenjenih zakonih o medijih bi tako predvideno regulirala okrog 600 strani, večinoma nezanesljivih virov informacij. Razloži Cukali.
Vlada je tako, češ da ji izredne razmere to dovoljujejo, že zaprla več spletnih strani in zaradi objav že aretirala več ljudi. Spet so skupaj obravnavali tako vire informacij, ki dejansko zavajajo, kot tiste, ki so zgolj bolj ali manj utemeljeno kritični do odziva vlade na potres.
V preteklosti se je Edi Rama za preganjanje medijev posluževal procesov proti razžalitvi na sodiščih, a kot je zatrdil Rama sam, so ti prepočasni. Več Cukali.
V Albaniji, kjer imajo štiri družine kontrolo nad skoraj 90 odstotki medijskega trga, so se, kot kaže, sredi vse poplave dezinformacij pod vladno viledo znašli ne samo dejanski lažnivi, ampak tudi svobodni novinarji.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj