Povoženi peronisti
Na nedeljskih vmesnih parlamentarnih volitvah v Argentini je vladajoča peronistična koalicija izgubila večino v spodnjem domu parlamenta. Še več, absolutno večino je izgubila prvič v 40-ih letih, odkar v Argentini obstajajo demokratične vlade. No, za bombastično novico o prekinitvi štiridesetletne vladavine peronistične koalicije se skriva bolj vsakdanja zgodba. Ne o katastrofalnem porazu vladajoče koalicije, ampak o boljšem rezultatu, kot ga je pričakovala vladna koalicija.
Leta 2019 je na predsedniških volitvah zmagal Alberto Fernández, izbrani naslednik nekdanje predsednice, danes podpredsednice Kristine Kirchner. Istega leta pa je zmagala tudi njegova peronistična koalicija, Frente de Todos oziroma Fronta za vse. Fernandezova vlada je po polovici mandata, po letih naraščajoče inflacije, pandemije covida-19 in visoke nezaposlenosti, na vmesnih parlamentarnih volitvah v spodnjem domu dosegla 50 sedežev od 118, s čimer je ostala brez večine v njem. Na njen račun pa sta sedeže v njem in v senatu pridobili desna koalicija Skupaj za spremembe in koalicija treh trockističnih strank Delavska leva fronta. Po razglasitvi rezultatov je predsednik države koalicijo poprosil za patriotsko sodelovanje. Med drugim potrebuje njeno pomoč pri pogajanjih z Mednarodnim denarnim skladom, poznanim pod kratico IMF.
Za današnji OFFsajd smo o volilnih rezultatih in njihovem vplivu na prihodnja pogajanja o odplačevanju argentinskega dolga IMF-u govorili s sociologom Juanom Pablom Ferrerom z Univerze v Bathu, ki uvodoma predstavi volilne rezultate.
Na septembrskih tako imenovanih primarnih volitvah so morale sodelovati vse stranke, četudi se je za mesto senatorja potegoval le en kandidat. Kjer se je torej za funkcijo potegoval zgolj en kandidat, so te volitve služile kot napovednik za pretekle nedeljske volitve ter ocena predsednikove in koalicijske priljubljenosti. Vladajoča koalicija je na nacionalni ravni tokrat prejela le 30 odstotkov glasov, priljubljenost ji je padla tudi v tradicionalnih trdnjavah peronistične podpore, kot je Buenos Aires. Na podlagi teh podatkov je izguba na nedeljskih volitvah manjša od pričakovane. Zakaj je Fernandezova koalicija pričakovala še slabši rezultat?
Volilni rezultat pa sta izboljšali tako koalicija, ki je bolj leva od peronistične vlade, torej Delavska leva fronta, kakor desna Skupaj za spremembe. Prva je podvojila število sedežev v spodnjem domu in ima sedaj štiri, druga pa ima z 61 sedeži večino v njem. Vzpon tako desnih kot levih strank gre delno pripisati nezadovoljstvu volivcev z obstoječo vlado in njenemu dveletnemu neuspešnemu spopadanju s težavami.
Stranke argentinske desnice sicer zvesto povzemajo trende trenutno uspešnih desničarskih strank po vsem svetu.
Po drugi strani je levica svoj rezultat izboljšala zaradi razočaranja tistih, ki so leta 2019 volili peronistično koalicijo.
Fernandeza je za funkcijo predsednika države izbrala Kirchner. Kljub temu pa so med njima mnoge razlike – tako v značaju kot v slogu vladanja in pogledih na politična vprašanja – ki bodo morda izbruhnile na dan kot posledica volilnega rezultata. Pri tem izstopata njuna različna pogleda na ekonomijo, še posebej na fiskalno politiko.
Razlikam navkljub sogovornik predlaga, da koalicija ostane enotna in tako okrepi svoj položaj pred predsedniškimi volitvami, ki bodo čez dve leti.
V preostalih dveh letih mandata bodo imeli namreč peronisti priložnost izkoristiti izboljševanje ekonomskih in pandemijskih razmer. Enotnost jim bo prišla še kako prav tudi pri pogajanju z IMF-om. Argentina bi namreč morala do marca 2022 odplačati 16 milijard in pol evrov posojila, največjega, ki ga je kadar koli odobril IMF. Ta je namreč državi v času desne vlade Mauricia Macrija leta 2018 odobril posojilo v višini 50 milijard evrov.
Na Fernandezovo odločitev, da sedaj, po letih brez komunikacije z IMF-om, sproži pogajanja z njim, je vplival volilni rezultat. Zaradi izgube volilne večine bo namreč predsednik pri sprejemanju zakonodaje potreboval sodelovanje opozicije. Postavlja se vprašanje, kako bi lahko pogajanje o odplačevanju dolga IMF-u desničarsko opozicijo pripravilo do sodelovanja z Fernandezovo vlado, vendar je po sogovornikovem mnenju odgovor relativno preprost.
Vladni krogi te dni propagirajo tezo, da se je IMF spremenil in bo zato država zmogla doseči dogovor o odplačevanju posojila. In za kakšnega se zavzema Fernandezova vlada?
Upanje, da se je IMF spremenil, je vzbudila njegova nova predsednica Kristalina Georgieva, ki naj bi kot Bolgarka premogla več razumevanja za argentinsko situacijo. Poleg tega naj bi IMF spremenil svoj odnos do Argentine, saj da je zaradi napačnega ravnanja v času finančne krize leta 2008 premislil notranje vzvode svojega delovanja.
Ali bo IMF v resnici spremenil svoje stališče do Argentine in torej ne bo zahteval izrazitih ekonomskih reform in zmanjševanja letnega proračuna, je seveda neznanka. Fernandez bo kmalu predstavil letni proračun, decembra pa tudi dolgotrajni načrt okrevanja države, ki bo postal osnova za pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom, pa tudi lakmusov papir za trenutno peronistično politiko.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj