Prdec Zelenega Jurija
Kaj kmalu gora več ne bo zelena, kljub temu da zaenkrat trava raste bolje, močneje in hitreje. Mesto Črnomelj se namreč že več kot trinajst let spopada z neznosnim poletnim smradom po digestatu, ki mu v Beli krajini po domače rečejo gnojnica. Tako imenovani digestat, torej stranski proizvod bioplinarn in kasneje poceni gnojilo, proizvajajo v neposredni bližini Črnomlja v bioplinarni na Lokvah. Slednjo je leta 2007 ustanovilo domžalsko podjetje Bioenerg, a jo je šest let pozneje prevzela družba Petrol. Bioenerg je bil zaradi čezmernega onesnaževanja okolja, kajpak, v Beli krajini v nenehnem sporu z društvom Proteus, okoljskim gibanjem Bela krajina.
Čeprav je del klenih Metličanov izredno vesel, da lahko Črnomaljce zbadajo z vsakoletnim poletnim smradom, pa to ni največji problem prekomerne proizvodnje in uporabe digestata. Bela krajina, ki po sestavi tal spada v nizki kras je prepredena s podtalnimi vodami le nekaj metrov pod površjem, gnojnica pa se tako zliva v vodo, ki napaja vodovod v večini gospodinjstev na lepši strani Gorjancev. Na prekomerno gnojenje s tekočim digestatom v Črnomlju opozarjajo že več kot desetletje, najmočneje pa je nekdanja županja Mojca Čemas Stjepanovič udarila po mizi leta 2016. Takrat je k ukrepanju pozvala številne institucije, od okoljevarstvenih inšpekcij do predsednika vlade in republike. Ni kaj prida zaleglo. Po krajšem medijskem pompu se smrad in gnojenje podtalnice od lanskega poletja vrača na stare tirnice.
Predsednik društva Proteus Niko Šuštarič predstavi, kako bioplinarna s prekomerno predelavo organskih odpadkov v digestat, ki ga kmetje nato prav tako prekomerno izlivajo na rodovitno zemljo, škoduje okolju.
Poleg prekomerne vsebnosti dušika v prsti ob gnojenju z digestatom je slednji prepreden tudi s težkimi kovinami, PCB-jem in nekaterimi rakotvornimi snovmi - a slovenska zakonodaja ne zahteva analize prsti, kjer se uporablja tekoča gnojevka. Bioplinarna na Lokvah pa ni navadna bioplinarna, kjer bi predelovali namensko pridelane organske snovi, temveč gre za predelovalnico ostankov hrane, klavničnega odpada, ostankov lovilnic maščob iz bolnišnic, ladijskih odplak in podobnih organskih odpadkov. Šuštarič opozarja, da so bioplinarne navadno okolju prijazne proizvajalnice energije, a je specifična bioplinarna pri Črnomlju prevelika, da bi si zaslužila takšno oznako. Poleg tega je njena lastniška in upravna struktura zastavljena v neskladju z lokalno skupnostjo in okoljem. Gospodarska družba seveda deluje po načelih ekonomske rasti in ne trajnostnega razvoja.
Čeprav velikokrat radi prelagamo odgovornost za življenju primerno okolje na prihodnje generacije, geografinja in občinska svetnica iz vrst Liste Marjana Šarca Vesna Fabjan opozarja, da se posledice kažejo že dandanes. Ogrožena ni le pitna voda, temveč tudi življenjsko okolje endemitske črne človeške ribice, ki živi le v nekaterih kraških jamah Bele krajine.
Težava okoljevarstvenikov in ostale črnomaljske javnosti je predvsem ta, da je delovanje bioplinarne podprto z okoljevarstvenim soglasjem. Tudi pri gnojenju posameznih kmetij, med temi je največja porabnica gnojnice iz bioplinarne prašičja farma Stariha, inšpekcija ne najde nezakonitosti. A Šuštarič je prepričan, da do kršitev zakonodaje in predpisov prihaja.
Kljub zavzetosti nekaterih osveščenih Črnomaljcev vsa opozorila in vprašanja ne zaležejo - eden izmed razlogov je zagotovo ohlapna zakonodaja, ki omogoča onesnaževanje in smrajenje - nadaljuje Šuštarič.
A črnomaljski župan Andrej Kavšek opozarja, da občina sploh nima pristojnosti vplivanja na delovanje bioplinarne.
Prav zaradi tega komunikacija med občino in lastnikom bioplinarne - družbo Petrol - ne steče.
Podobno ni stekla niti komunikacija med aktualnopolitično redakcijo Radia Študent in vodstvom Petrola, ki do zaključka priprave prispevka ni odgovorilo na naša pisna vprašanja, kaj šele, da bi se z nami pogovorili po telefonu. Več upanja županu vliva obisk ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka v Črnomlju v začetku preteklega meseca.
Medtem so v društvu Proteus obisk ministra uporabili kot platformo za predstavitev peticije z naslovom »Črne človeške ribice ne damo, bioplinarne nečemo«, ki jo je podpisalo okoli 600 Belokranjcev. Povzame Šuštarič.
Društvo Proteus že načrtuje naslednji korak v borbi proti onesnaževanju okolja, podtalnice in ozračja v Črnomlju, saj so prepričani, da Petrol ne upošteva okoljevarstvenega soglasja iz leta 2014. Denimo: zalogovnik digestata ni pokrit, kar omogoča širjenje smradu po okolici, zato bodo sprožili postopek za ponovno podelitev soglasja.
Vsekakor je usoda okolja, ki jo v Črnomlju pretežno krojijo kapitalski dobički Petrola in bioplinarne na Lokvah, eden izmed pomembnejših vidikov trajnostnega razvoja in prihodnosti Bele krajine. Vesna Fabjan je zato prepričana, da se mora za pravice do čistega okolja zavzeti celotna lokalna skupnost.
Zaprite okna, zaprite duri!
Mimo jaše Sivi Jurij.
Po črnem blatu, eko digestatu,
nosi špricer inšpektoratu.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj