Protiustavna daljava

Konec prejšnjega tedna je ustavno sodišče presenetilo marsikoga, ko je odločilo, da so bili sklepi, s katerimi je vlada redno podaljševala začasno prepoved zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, neustavni in s tem neveljavni. Povedano po domače, šolanje na daljavo je vlada uveljavljala na način, ki nima pravne podlage in zato niti ni nikoli stopilo v veljavo. Načeloma bi se morale te organizacije takoj znova odpreti, a ker je sodišče vseeno vzelo v uvid tudi epidemiološko sliko v državi, je odločilo, da njihova odločitev ne učinkuje takoj z objavo v Uradnem listu, ampak šele po treh dneh. Vlada je pravni odločitvi sodišča ugodila na sobotni dopisni seji, ko je  izdala deset odlokov za zajezitev in obvladovanje epidemije covid-19 - med njimi so tudi odloki za ukrep, ki jih je obravnavalo ustavno sodišče. Novi odloki so po učinku enaki že obstoječim sklepom. Se pravi, šolanje na daljavo ostaja, saj zapovedujejo začasno prepoved zbiranja ljudi v vrtcih, osnovnih, srednjih in glasbenih šolah, dijaških domovih in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ne pa tudi v tistih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Ustavno sodišče je o ukrepih odločalo zaradi pobude pravnih zastopnikov dveh mladoletnih učencev osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami. Odločitev o tem, da mora vlada ukrepe uvlejavljati z odloki, ki zahtevajo obsežnejšo obrazložitev in objavo v Uradnem listu, je sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Slednjega je prispeval Klemen Jaklič, ki bo svoje ločeno odklonilno mnenje še spisal, saj ustavno sodišče pred objavo svoje odločitve ni počakalo na ločena mnenja. O vsebinskem vprašanju, ali je bil ukrep šolanja na daljavo upravičen tudi za otroke s posebnimi potrebami in ali morda pri tem ni prišlo do nedopustnega posega v njihove pravice, bo sodišče še odločalo. Zato se bomo sedaj bolj posvetili odločitvi glede splošnih ukrepov in njihove pravne podlage. Razmišljanje sodišča razloži Samo Bardutzky, profesor ustavnega prava s Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani.

Izjava
Odločitev iz aprila je ustavno sodišče torej sedaj nadgradilo.

Izjava
Najbolj problematično pri sprejemanju ukrepov, kot je bil ukrep zbiranja ljudi v izobraževalnih ustanovah in posledično šolanje na daljavo, je bilo to, da sklep ne zahteva objave v Uradnem listu. Poleg tega sklep zahteva tudi precej manj obrazložitev. Po poslovniku vlade morajo predlogi sklepov vsebovati pravno podlago, nosilce nalog in realne roke za njihovo izvedbo. Odlok pa na drugi strani zahteva predstavitev pravne podlage, vsebinsko obrazložitev predlaganih rešitev in presojo posledic po posameznih področjih. Sklep se največkrat nanaša na konkretne situacije, odlok pa vzpostavlja splošno pravilo. Več o razlikah med sklepi in odloki Bardutzky.

Izjava

Vlada je s sobotnim sprejetjem ustreznih odlokov zadovoljila pravni normi, ki jo je postavilo ustavno sodišče.  A glede na to, da sodišče spornih sklepov vlade ni razveljavilo, ampak ugotovilo, da sploh niso stopili v veljavo, se postavlja vrsta vprašanj glede posledic in ukrepov, ki so bili v njihovem imenu izrečeni, ter vprašanj, ali so lahko sedaj neveljavni vsi ukrepi, ki so bili sprejeti na tak način. Bardutzky meni, da to ne velja avtomatično, saj bo moralo v vsakem izmed teh primerov posamično odločati ustavno sodišče, ko bodo  predenj prišli sodni spori, v katerih bodo posamezniki izpodbijali potencialno sporne sklepe. V prvi vrsti gre za globe, ki so bile izrečene zaradi kršenja ukrepov, sprejetih s posameznimi sklepi, na primer za omejitve gibanja med deveto uro zvečer in šesto zjutraj.

Izjava

Situacija je nekoliko bolj zapletena v primerih, ki so že postali pravnomočni, se pravi, ko se posamezniki na globe niso pritožili ali pa je rok za pritožbo potekel. Poleg odločitve, da je ukrep, zaradi kršitve katerega je bila globa izdana, neveljaven, bo moralo nato ustavno sodišče odločati še o uporabi posebnega pravnega sredstva, na podlagi katerega bi lahko posamezniki zahtevali povračilo škode. Prav tako bo bolj dolgotrajno pravdanje glede odškodninskih tožb tistih, ki menijo, da jim je bila z nelegalnimi ukrepi povzročena gmotna škoda.

Izjava

Badutzky še o tem, ali bi lahko bili razveljavljeni še kakšni sklepi vlade o protikoronskih ukrepih, in o tem, kako bo potekalo morebitno razveljavljanje.

Izjava

Ukrepi omejevanja gibanja in zbiranja temeljijo na zakonu  o nalezljivih  boleznih. Ta daje vladi relativno široke pristojnosti. Zakona sicer do letos še nismo nikoli uporabljati, zato tu prihaja do vstavljanja nove pravne prakse oziroma se uporaba zakona prilagaja situaciji, ki je pisci zakona verjetno niso predvideli.

Izjava
Izredne situacije praviloma pomenijo krepitev izvršilne veje oblasti. Če ja ta odgovorna in deluje v obče dobro, je to tudi zaželeno. Upravlja namreč z državnim aparatom in ima zato v rokah vzvod za spopadanje s krizo. Sodna in zakonodajna veja morata  povzdigniti glas, da se ju v teh razmerah sploh sliši. Še predvsem zakonodajna veja, se pravi parlament, pa sta lahko vplivni na dolgi rok, ko se bo enkrat ocenilo delovanje obstoječega zakonodajnega okvira in ko se bo razmislilo o spremembah. Ločeno obče vprašanje pa je, kdaj in zakaj je sploh potrebno, da država deluje v izrednih razmerah, in kako okrepiti državo, predvsem zdravstvo tako, da se z izredno  situacijo, kot je epidemija, spopada s svojimi rednimi kapacitetami.