Pume na meje
500 pripadnikov avstrijske policije je včeraj družno z 220 pripadniki vojske izvedlo vajo varovanja meje pri Šentilju, imenovano ProBorders. Vaji, kjer so simulirali odvračanje beguncev na avstrijsko-slovenski meji tudi s pomočjo oklepnikov in vojaških helikopterjev, je prisostvoval avstrijski notranji minister Herbert Kickl iz svobodnjaške stranke. Na vprašanja slovenskih novinarjev o lokaciji vaje se je odzval s trditvijo, da bi lahko bila vaja izvedena na katerikoli mejni točki in ni izraz nezaupanja v slovensko policijo.
Slovenska vlada s premierjem Mirom Cerarjem na čelu je vajo na Šentilju, kjer je ob vrhuncu begunske krize leta 2015 stal registracijski center, označila za provokacijo. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je v javnem pismu, ko je bila vaja napovedana, okrcala Kickla in Avstrijo obtožila pretiravanja. Ministrica je prepričana, da je Slovenija z rezilno žico in vračanji beguncev uspešna pri branjenju šengenske trdnjave.
Bernhard Weidinger, raziskovalec z Dokumentacijskega centra avstrijskega upora, z nemško kratico DÖW, pojasni, da gre pri včerajšnji vaji primarno za predstavo za medije.
Weidinger dodaja opazko, da gre pri imenu vaje za frazo, ki je prešla iz skrajno desnih skupin v slovar svobodnjakov in s tem v vlado Avstrije.
Svobodnjaki, krajše FPÖ, so del vladne koalicije z Ljudsko stranko kanclerja Sebastiana Kurza, ki se je vzpostavila po oktobrskih volitvah. Svobodnjaki so na teh volitvah dobili dobro četrtino oddanih glasov in s tem le za malo zaostali za drugouvrščenimi socialdemokrati.
Če je ob začetku tisočletja vstop skrajno desne stranke v vlado zadostoval za uvedbo sankcij Avstriji s strani Evropske unije, tokrat takšnega odziva ni bilo za pričakovati. Weidinger opozarja, da je bržkone trenutna FPÖ bolj radikalna kot v preteklosti.
Nikjer ni skrajna desnica bolj glasna v svojih stališčih kot pri priseljevanju. Med ukrepi, ki so bili že sprejeti, je bil eden na ogled že v Špilju. Gre za novo policijsko enota Puma, ki je del specialnih enot Cobra, ki delujejo pod direktnim okriljem ministrstva za notranje zadeve. Enota Puma naj bi štela 600 pripadnikov, njena primarna naloga pa bo ravno hitro posredovanje v primeru potrebe po varovanju meja Avstrije ob morebitnem navalu migrantov. Weidinger izpostavi ostale prve korake vlade na tem področju.
Da je v pripravi restriktivnejša zakonodaja, potrjuje Anny Knapp iz nevladne organizacije Asylkoordination.Izjava
Vlada prav tako poziva k pohitrenju postopkov odobritev oziroma zavrnitev prošenj za azil.
Po vladnih koridorjih se menda prenašajo še številni ostali predlogi, ki pa še niso bili predstavljeni javnosti. Več Knapp.
Trenutni kancler Kurz je v prejšnjem mandatu deloval kot zunanji minister in že takrat večkrat javno nasprotoval begunski politiki priprtih vrat nemške kanclerke Angele Merkel.
Namesto tega se vse bolj postavlja ob bok višegrajski skupini Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške. Nedeljskega minivrha EU o migracijah se je za razliko od štirice udeležil, a še pred tem je v četrtek šel na pogovore v Budimpešto. Kurz je po minivrhu izrazil optimizem, da so štiriurni pogovori, če nič drugega, izkazali gibanje v pravo smer. Katera je ta smer, pove Knapp iz Asylkoordination.
Kurz je že pred dvema tednoma pozval k ustanovitvi koalicije voljnih med Italijo, Avstrijo in Nemčijo, ki bi se borila proti nelegalnim migracijam. V tamkajšnjih ministrih za notranje zadeve Matteu Salviniju oziroma Horstu Seehoferju je prepoznal možne zaveznike pri vzpostavitvi bolj rigidnega imigracijskega sistema v Evropi. Kje je ob vsem tem avstrijska levica, pove Weidinger.
Avstrija bo predsedstvo Sveta Evrope prevzela julija, za šestmesečno predsedovanje pa je za dvajseti september že načrtovan vrh o varnosti Evrope v Salzburgu, kjer lahko pričakujemo nadaljnje zaostrovanje retorike do migracij.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj