Puranjenje s plinom
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in njegov ruski kolega Vladimir Putin sta danes v družbi s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in bolgarskim premierjem Bojkom Borisovim v Istanbulu uradno otvorila Turški tok. Turški tok oziroma njegov prvi del, ki dostavlja ruski plin pod Črnim morjem v Turčijo, sicer obratuje od prvega januarja in s plinom prek Bolgarije zalaga tudi Grčijo in Makedonijo. Tok bo letno Turčiji dostavil 15,75 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina in s tem zmanjšal potrebo po tranzitu ruskega plina skozi Vzhodno Evropo, natančneje skozi Ukrajino in v manjši meri tudi Belorusijo. Dostava plina slednji je bila kratkočasno tudi ustavljena ob koncu minulega leta, z Ukrajino pa ima Rusija tako ali tako dolgo zgodovino petelinjenja okoli dostave in tranzita plina. Začasen mir - vsaj na tem področju - sta sicer nedavno dosegli vladi obeh držav z dogovorom, ki tudi uradno predvideva zmanjšanje tranzita skozi Ukrajino, po katerem bo med letoma 2021 in 2024 po ukrajinskih plinovodih preteklo 25 milijard kubikov plina manj.
Priprave za drugi krak Turškega toka so medtem v polnem teku. Drugi, tudi Balkanski krak, naj bi potekal skozi Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Slovaško in Avstrijo ter istočasno države na svoji poti zalagal s plinom.
Georgi Gotev, novinar spletne strani EURACTIV, predstavi zastavljeno pot drugega kraka Turškega toka in pripravljenost teh držav za začetek gradnje ali obnove plinovodov.
Turški tok ni prvi ruski poskus izogibu Ukrajine pri načrtovanju plinske izvozne poti. Že leta 2005 je bila zgrajena prva direktna plinska povezava med Turčijo in Rusijo, imenovana Modri tok.
Bodoči balkanski del Turškega toka pa spominja na projekt Južni tok, ki je propadel leta 2014, uradno zaradi kršenja določil evropske zakonodaje, a šele po ohladitvi odnosov med Evropsko unijo in Rusijo, ki je sledila ukrajinski krizi in ruski aneksaciji polotoka Krim. Boris Čibej, novinar časnika Delo, o propadu Južnega toka in negotovi usodi drugega kraka Turškega toka.
Tudi pri trenutnem projektu se ovire pojavljajo ravno v Bolgariji. Putin je bolgarsko vlado tako nedavno obtožil, da zaradi zunanjih pritiskov zavlačuje z gradnjo sto kilometrov novih plinskih cevi, in omenil, da Rusija razmišlja, da bi Bolgarijo nadomestila Romunija.
Bolgarija zanika, da bi zavlačevala z gradnjo, in trdi, da se dnevno zgradi okoli pet kilometrov cevi, proces pa da upočasnjuje samo in zgolj upoštevanje bolgarske zakonodaje. Gotev o Putinovih obtožbah.
Gotev argumentira, zakaj bi bilo s stališča Bolgarije nespametno izstopiti iz projekta.
Oviro projektu bi lahko predstavljale tudi sankcije Združenih držav Amerike. Te veljajo tako za projekt Severni tok 2 - plinovod, ki bo neposredno povezal ruska plinska polja s severno nemško obalo - in Turški tok ter nalagajo kazni podjetjem, ki bi sodelovala pri gradnji plinovodov. To pomeni, da bi obstoječe kazni manj prizadele Balkanski krak, kjer je večina cevi že obstoječih, v primerjavi s Severnim tokom 2. Poleg tega kazni začnejo veljati, šele ko steče prvi plin po ceveh. Vseeno so pri Severnem toku 2 zaradi grožnje kazni nekatera evropska podjetja od projekta odstopila, nadomestila pa so jih ruska podjetja. Čibej je prepričan, da bo Severni tok 2 nedvomno dokončan, manj prepričan pa je glede dokončanja Turškega toka.
V nasprotju z Združenimi državami, ki so Turški tok označile kot grožnjo evropski energetski varnosti, ki da jo ona “seveda” brani s sankcijami, Evropska unija molči. Čibej pojasnjuje ta molk.
Zastavljena pot se je precej spreminjala, preden je Turški tok našel svoj cilj. Konec leta 2018 je Bolgarija nadomestila Grčijo kot prva država, iz katere bo plin pripotoval iz Turčije. Bolgarija je bila izbrana, saj naj bi bilo, če plinovod potuje preko nje, treba zgraditi le 100 kilometrov novih plinskih cevi, ki bodo povezale obstoječe plinovode med Bolgarijo, Srbijo in Madžarsko.
Grčija je bila s tem odrešena vsaj preglavice, kako bodo imenovali Turški tok. Še leta 2015 je tako takratni grški premier Aleksis Cipras naslovil skrbi državljanov z obljubo, da bo na meji plinovod preimenovan.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj