Pushback Frontexa
Upravni odbor agencije Evropske unije za zunanje meje – Frontex je 29. aprila sprejel odstop direktorja Fabricea Leggerija. Leggeri se je za odstop odločil, potem ko je na dan prišlo poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam – OLAF. OLAF je postopek sprožil februarja lani, v njem pa bremeni Leggerija in dva člana njegovega kabineta, da so namerno prikrivali izvajanje tako imenovanih pushbackov, ki jih je izvajal Frontex na Egejskem morju. Istočasno je v javnost prišlo skupno poročilo raziskovalnih novinarjev Der Spiegla, Guardiana in Lighthouse reports, ki prav tako odkriva prikrivanje pushbackov na grški meji. Med marcem 2020 in septembrom 2021 naj bi Frontex sodeloval pri vsaj 957 pushbackih na Egejskem morju. Leggeri je bil tarča kritik že zadnjih nekaj let, predvsem zaradi neposredovanja pri kršitvah človekovih pravic, ki jih je posredno ali neposredno izvajal urad za zunanje meje Evropske unije.
Frontex je kot institucija nastal leta 2004. Iz manj pomembne institucije Evropske unije je nato leta 2015 postal glavni instrument skupne mejne politike, ki je izvajal nadzor nad evropskimi mejami ob številčnejšem prihodu beguncev iz Sirije. Istočasno s povečanjem pooblastil se je povečal tudi proračun urada, in sicer kar za skoraj dvajsetkrat glede na proračun iz leta 2006. Do leta 2027 naj bi urad zaposloval 10.000 novodobnih evropskih graničarjev, ki kontrolirajo tako kopensko kot morsko mejo Evropske unije, večino sredstev pa mu nudijo prav članice unije. Direktorsko mesto je od leta 2015 zasedal Leggeri.
Pushbacki so nelegalna, a uveljavljena praksa ne le Frontexa, ampak številnih evropskih držav, tudi Slovenije, ki je od leta 2018 izvedla več kot 30 tisoč postopkov vračanja na Hrvaško. Več o nezakonitih vračanjih prosilcev za azil pove Iza Thaler iz iniciative Info Kolpa.
Nezakonita vračanja oziroma pushbacki se dogajajo na več načinov. Pri nas jih izvajajo z zlorabljanjem bilateralnih sporazumov o vračanju. Pogosti so tudi nasilni izgoni, pri katerih so ljudje prisiljeni, da se vrnejo čez mejo, od koder so prišli.
Vračanje ljudi čez južno mejo na podlagi sporazuma s Hrvaško so slovenska sodišča že spoznala za nezakonito, prav tako pa so bile že velikokrat dokazane številne kršitve slovenske policije, ki je beguncem preprečila sprožitev postopka prošnje za azil. Za Slovenijo obstajajo redna poročila o verižnemu vračanju vzdolž tako imenovane balkanske poti.
Frontex je bil vpleten v pushbacke predvsem na morskih mejah Grčije. O vzrokih za Leggerijev odstop z mesta direktorja Frontexa smo se pogovarjali s Klaasom Van Dijkenom z novinarskega portala Lighthouse project, ki je raziskoval vračanje beguncev na Egejskem morju.
Podatke, ki so jih pridobili od Frontexa, so primerjali s podatki, ki so jim jih posredovale različne nevladne organizacije in turška obalna straža.
Poleg raziskovalnih novinarjev so kasneje raziskavo sprožili tudi pri prej omenjenem evropskem uradu za boj proti goljufijam – OLAF. Kaj so ugotovili, pove Van Dijken.
Kot razloži Dijken, je bil Frontex zelo uspešen pri prikrivanju nezakonitih vračanj. Tudi zato več let nihče ni odgovarjal zaradi teh kršitev.
Yasha Maccanico, raziskovalec in novinar iz organizacije Statewatch, doda, da je Frontex prikrivanja opravičeval s tem, da so bila vsa nezakonita vračanja nujna za vzpostavitev miru na mejah. To pa je tudi vzrok, da se na področju pushbackov, ki jih je urad izvajal, več let ni nič zgodilo.
Po mnenju Dijkena so članice tolerirale nezakonito obravnavo beguncev, ker tudi same hočejo agencijo, ki bo najstrožje in nezakonito obravnavala ljudi, ki v državah Evropske unije prosijo za azil.
Maccanico doda, da je Frontex zelo uporaben za Evropsko unijo, saj ga lahko vedno izrabijo za izgovor, češ, da same ne izvajajo nezakonitih vračanj.
Večino tehničnih sredstev in osebja, ki nadzira meje pri Uradu za zunanje meje, posredujejo članice Evropske unije in nekatere druge evropske države, denimo Švica. Delovanje Frontexa je tako močno odvisno od sredstev, ki jih dobi od evropskih držav. Te so bile leta 2020 odgovorne za 80 odstotkov vse opreme, ki jo uporablja Frontex. 98 odstotkov vseh plovil in letal, ki jih uporablja Frontex, pa je prav tako prišlo iz evropskih držav. Maccanico je mnenja, da bi se kot odgovor na zadnje ugotovitve ta podpora morala končati.
Dijken pove, da se z odstopom Leggerija ne bo veliko spremenilo. Namestnica Aija Kalnaja smernic urada najverjetneje ne bo spreminjala. Edina možnost za prenovo urada se lahko zgodi, če bodo poslanci v evropskem parlamentu imenovali novega primernega direktorja, ki ga mora potem nadzorni odbor Frontexa še potrditi.
Kdorkoli bo prišel na mesto novega direktorja, bo po mnenju Dijkena imel nalogo čim bolj normalizirati, in če bo mogoče, legalizirati nezakonita vračanja beguncev.
Število smrtnih žrtev se je po poročanju Agencije Združenih narodov za begunce zaradi pushbackov leta 2021 podvojilo glede na leto 2020 in je preseglo število 3000. Leggeri je v svoji odstopni izjavi zapisal, da se je »cilj mandata, za katerega je bil izvoljen, potiho, a zagotovo spremenil«. Glede na izjavo bivšega direktorja Frontexa lahko sklepamo, da ta svojega načina delovanja ne bo spremenil, posledično pa bo k zgornji številki zgolj prispeval.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj