Slavospev višegrajskemu zavezništvu

Slavospev višegrajskemu zavezništvu

Oddaja
13. 6. 2016 - 17.00
 / OFFsajd

Državni svet danes gosti mednarodni seminar ob 25. obletnici ustanovitve Višegrajske skupine, ki jo sestavljajo Češka, Poljska, Madžarska in Slovaška. Države so se povezale na temelju skupne preteklosti in interesov ter v pričakovanju, da bodo kot blok držav lažje vstopile v Evropsko unijo in zvezo Nato. Ta cilj je bil okronan z leta 1991 podpisano deklaracijo o usklajevanju dejavnosti pri pridruževanju Evropski uniji in severnoatlantskemu zavezništvu. Danes, po doseženem cilju je skupni imenovalec, ki bi družil te države, težje definirati, vseeno pa je Višegrajska skupina nezanemarljiv akter v evropskem političnem prostoru. Več o začetkih združevanja višegrajk in pomenu, ki so ga imele za evropsko politiko v 90. letih, pove Ana Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede:

Izjava

Po vstopu višegrajk v Evropsko unijo se je namen njihovega združevanja izvotlil, saj so se države soočile z različnimi problemi. Kljub temu je skupina formalno ostala enoten blok v odnosih z Brusljem, kar se je pokazalo zlasti med tako imenovano begunsko krizo, ko so lahko Uniji uspešno vsiljevale protibegunsko politiko.
 
Izjava

Slovenija na področju zunanje politike nima stalnega zaveznika, saj se obrača v različne smeri skladno s svojimi interesi. O tem, kako slovenska zunanja politika išče zavezniške sile pri pomembnejših odločitvah na evropski ravni in o morebitni želji po tem, da bi se tesneje povezala z Višegrajsko skupino, spregovori Bojinovič Fenko:

Izjava

Višegrajski skupini oziroma predvsem Madžarski je bilo v zadnjih mesecih večkrat očitano neprimerno in nesolidarno odzivanje na begunsko problematiko. Slovensko stališče glede tega je bilo tipično medlo. Z njo občasno tudi sodeluje v sklopu razširjene skupine Višegrad plus in se udeležuje njenih dogodkov. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v današnjem slavospevu na seminarju ob 25. obletnici ustanovitve Višegrajske skupine izpostavil izkušnje, ki jih ima Slovenija z omenjeno četverico držav, in naše sodelovanje z omenjeno skupino označil za več kot zgolj naravno zavezništvo. Povezovalne elemente, ki presegajo zgolj geopolitične usmeritve, opredeli Bojinovič Fenko:

Izjava

Tako je očitno Slovenija celo spoznala, da ji zunanja politika, utemeljena na kimanju zahodnim centrom moči, ne bo avtomatično prinesla tudi vpliva na mednarodnem parketu. Po 25 letih servirne in zmedene zunanje politike končno z dvignjeno glavo podajamo roko našim več kot naravnim zaveznikom, kot je denimo madžarski premier Viktor Orban.

Offsajd sta pripravila vajenka Sara in Dejan.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness