Služabniki oligarhije
V Ukrajini prihaja ponovno do izraza, kako neuspešni so bili vsi poskusi, da bi ustavili vseobsegajočo korupcijo in vpliv oligarhov na državne institucije. Nedavna odločitev ukrajinskega ustavnega sodišča glede neustavnosti ustanovitve Nacionalnega protikorupcijskega urada bo morda imela usoden vpliv na obstoj do sedaj vzpostavljene protikorupcijske infrastrukture, ki tako ali tako ni bila pretirano učinkovita. Neresnost države pri reševanju korupcije se je pokazala, ko je bil na konferenco v začetku septembra, na kateri bi naj sodelovali evropski predstavniki in člani ukrajinskega Inštituta za demokracijo in razvoj, povabljen tudi zloglasni sodnik Pavlo Vovk, vpleten v številne škandale. Predstavniki Evropske unije se konference, potem ko so izvedeli za povabljene goste, niso želeli udeležiti.
Skoraj vsak kotiček državnega aparata v Ukrajini bi lahko povezali s sistemsko korupcijo in nadvlado številnih oligarhov, ki nadzorujejo večji del ukrajinskega BDP-ja in narekujejo najpomembnejše odločitve visokih državnih uradnikov. Najbolj problematično je skorumpirano in nereformirano sodstvo, s katerim upravlja peščica vplivnih sodnikov, ki imajo vpliv na celoten državni ustroj.
Prototip in utelešenje koruptivnega sistema ter arbitrarnega delovanja je postalo kijevsko administrativno sodišče na čelu z njegovim predsednikom Pavlom Vovkom. Administrativno sodišče v Kijevu je zadolženo za pritožbe proti vladnim odločitvam - odloča torej o zadevah, pri katerih kot ena izmed strank v sporu nastopa država. Zaradi svojih pristojnosti so sodnik Vovk in njegovi podrejeni lahko pomagali velikemu številu državnih uradnikov, ki so bili vpleteni v različne koruptivne sheme. Vovk je predsednik sodišča postal pod proruskim predsednikom Viktorjem Janukovičem, pozornost javnosti pa je zbudil z razsodbami, s katerimi je administrativno sodišče za določen čas prepovedalo mirna zborovanja v času množičnih protestov konec leta 2013. Takrat se je Janukovič namreč odločil, da država ne bo podpisala pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo.
Pavlo Vovk je v času svojega predsedovanja na sodišču razširil svoj vpliv; do sedaj je večkrat preprečil nujno potrebne reforme v državi, posegal v vladne odločitve in pomagal skorumpiranim oligarhom uiti sankcijam. Med drugim je njegovo sodišče ne samo enkrat pomagalo enemu najvplivnejših ukrajinskih oligarhov Igorju Kolomojskemu. Vovk je bil skupaj z nekaterimi sodniki s strani protikorupcijskega urada, bolj znanega pod okrajšavo NABU, že dvakrat obtožen, nazadnje julija letos, vendar je na njegovi strani cel državni aparat, ki mu zvesto pomaga pri ohranjanju položaja. Obtožbe protikorupcijskega urada proti Vovku pojasni Oleg Sukov, novinar Kyiv Posta.
Predsednik Volodimir Zelenski je v svoji predsedniški kampanji, tako kot njegovi predhodniki, obljubljal velike reforme v sodstvu, ki bi pomagale pri reševanju problema korupcije. Po tem, ko so prišle v javnost obtožbe proti sodniku Vovku in njegovemu sodišču, se je od Zelenskega pričakovalo, da bo razrešil administrativno sodišče v Kijevu, do česar pa ni prišlo. Zelenski je ob tem celo pripomnil, da nima pravice posegati v sodstvo. Delovanje Zelenskega komentira Sukov.
Ena izmed pomembnih potez Zelenskega v boju proti korupciji bi naj bilo imenovanje nove generalne tožilke Irine Venediktove. Venediktova se je izkazala kot velika zaveznica Zelenskega, on pa deluje v korist številnih drugih akterjev, kot sta Arsen Avakov, podjetnik in politik, in Andrij Jermak, filmski producent, ki ga je Zelenski imenoval za vodjo svojega kabineta. Nemogoče je pričakovati, da bo nova generalna tožilka preganjala glavne akterje v korupcijski mreži, kot je na primer Vovk. O tem, da bi Venediktova lahko preganjala Vovka, govori Sukov.
Zelenski ni prvi predsednik, ki je obljubljal reforme in izkoreninjenje korupcije. Njegov predhodnik Petro Porošenko je tako napovedal, da bo zamenjal vse sodnike skorumpiranega administrativnega sodišča v Kijevu - do česar nikoli ni prišlo. Je pa pod Porošenkom prišlo do formacije pomembnih organov v boju proti korupciji. Sestavo državne infrastrukture, ki je nastala pod Porošenkom, pojasni Sukov.
Vse tri glavne stebre, ki jih opisuje Sukov, je politični establišment že večkrat želel diskreditirati in vplivati na njihovo neodvisnost. Nazadnje se je to pokazalo z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da je Porošenko presegel svoje moči pri ustanovitvi protikorupcijskega urada. Ob tej razsodbi se je hitro začelo govoriti o zamenjavi direktorja urada Artema Sitnika, ki je bil v boju proti korupciji razmeroma uspešen oziroma vsaj uspešnejši od državnega tožilstva in policije. Sukov predstavi odločitev ustavnega sodišča.
Na vrsti je sedaj ukrajinska rada, parlament, ki bi lahko rešitev glede problematičnosti protikorupcijskega urada ponudil s sprejetjem novega zakona.
Še ena institucija, ki je zapletena v boj za vpliv med oligarhi in javnim interesom, je centralna banka, predvsem zaradi svoje vloge pri regulaciji bančnega sektorja. Oligarh, ki je najbližje Zelenskemu, Igor Kolomojski, je bil zapleten v pravni spor glede lastništva največje komercialne banke v Ukrajini PrivatBank. Ta je bila v lasti Kolomojskega in z njim povezanih poslovnežev do konca leta 2016, ko jo je država nacionalizirala, da bi preprečila njen bankrot, s čimer bi brez prihrankov ostala tretjina ukrajinskih varčevalcev. Država je morala PrivatBank, ki je sedaj v državni lasti, dokapitalizirati s približno 5 milijardami evrov. Kolomojski vse od takrat bije sodne bitke po ukrajinskih in angleških sodiščih, da bi dosegel razveljavitev nacionalizacije in vrnitev banke v svoje roke. Žrtev boja za vpliv na centralno banko, ki ima ključno vlogo v regulaciji bančnega sektorja in je močno zagovarjala nacionalizacijo, je letos poleti postal tudi guverner centralne banke Jakiv Smoli, ki je odstopil zaradi političnih pritiskov na banko. Razlaga Irina Solonenko, strokovnjakinja na področju ukrajinske notranje politike.
V središču vseh teh bojev za oblast v državnih institucijah je dogajanje v parlamentu, kjer ima večino stranka predsednika Zelenskega, imenovana po naslovu televizijske nadaljevanke Služabnik ljudstva, v kateri je igral ukrajinskega predsednika, preden je bil na ta položaj tudi izvoljen. A kot pravi Sukov, to ni spremenilo tega, kako deluje realna moč v Ukrajini.
Stranka Služabnik ljudstva je, kot je pri strankah, ki so nastale tik pred volitvami, pogosto, začela razpadati na frakcije.
Zelenski se dobro leto po nastopu predsedniškega mandata, ki ga je začel z večjim političnim kapitalom kot katerikoli izmed njegovih predhodnikov po Leonidu Kučmi, vse bolj kaže za politika, ki je veliko bolj kot služabnik ljudstva služabnik peščice najbogatejših poslovnežev, ki so si premoženje pridobili z divjo privatizacijo v devetdesetih. Čeprav se nekatere figure menjajo - zdaj v Londonu biva ena klika oligarhov, zdaj druga - ostaja stari osovraženi sistem korupcije, ki se razteza od vrhov državne administracije navzdol, nedotaknjen.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj