Spremeniti ali odstopiti

Aktualno-politična novica
28. 11. 2022 - 17.00
 / OFFsajd

Evropska komisija je na zasedanju držav podpisnic Pogodbe o energetski listini, ki je potekalo pretekli teden, zaprosila za odstranitev tako imenovane modernizacije pogodbe z dnevnega reda. Komisija je to zahtevo podala po tem, ko predstavniki držav članic Evropske unije niso dosegli večine, potrebne za izglasovanje predlaganih reform dokumenta iz leta 1998. Dogovora sicer niso uspeli doseči, saj so se Francija, Nemčija, Nizozemska in Španija vzdržale glasovanja. Španija, Poljska, Francija, Nizozemska, pa tudi Slovenija so namreč že sporočile, da od pogodbe odstopajo. Pred vsemi je to storila Italija. 

A odstop od pogodbe ni tako enostaven. Pogodba o energetski listini, krajše ECT, je večstranska mednarodna pogodba, prvotno sprejeta leta 1991. Njen namen je zaščita mednarodnih investicij v energetskem sektorju. Listina, ki jo je skupno podpisalo 53 držav, je najobsežnejša trenutno veljavna investicijska listina na svetu. Mednarodni sporazum je bil sicer prvotno zasnovan za spodbujanje investicij v nafto in zemeljski plin v nekdanjem Sovjetskem bloku. Omogoča pa, da korporacije od držav zahtevajo odškodnine, če denimo z okoljsko zakonodajo omejujejo njihovo gospodarsko dejavnost.

Kaj je Listina ECT, natančneje pojasni Yamina Saheb, nekdanja zaposlena v sekretariatu ECT. Z mesta je odstopila zaradi nestrinjanja s posledicami, ki jih ima listina na okolje . 

Saheb 1

Kot pojasnjuje Saheb, je bil prvotni namen listine zaščita tujih investitorjev v državah, a je v zadnjem času privedla zlasti do sporov med posameznimi državami Evropske unije. 

Saheb 2

rwee
Tožba RWE zoper Nizozemsko zaradi opuščanja ogljičnih energentov
 / 11. 2. 2021
Na problematičnost listine se je začelo opozarjati zlasti v luči boja proti podnebnim spremembam, saj je pogodba orodje korporacij za nasprotovanje okoljskim ukrepom držav. Pogodba energetskim korporacija omogoča, da države tožijo zaradi njihovih podnebnih politik. Pogodba obenem investitorju omogoča, da lahko ob sporu z državo pogodbenico izbere arbitražo mimo rednih sodišč. Spornost ECT pojasni Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera.

Gnezda 1

Odstop od pogodbe ni preprost zaradi tako imenovane zombie klavzule. Ta omogoča, da podjetja države za naložbe, ki so jih v državi izvedle pred odstopom države od ECT-ja, tožijo še 20 let po odstopu. Takemu primeru smo bili priča v sosednji Italiji. Država je od ECT-ja odstopila že leta 2015, a je leta 2017 britansko naftno in plinsko podjetje Rockhopper državo tožilo prav na podlagi te listine. Podjetje se je za to odločilo, ker ni pridobilo koncesije za pridobivanje nafte v Jadranskem morju v bližini mesta Pescara. Avgusta letos je družba tožbo tudi dobila, saj je arbitražno sodišče italijanski vladi naložilo 250 milijonov evrov odškodnine, ker podjetje ni moglo pridobivati nafte na polju Ombrina Mare. Italijanska vlada je namreč leta 2015 prepovedala črpanje nafte znotraj območja 22 kilometrov od obale. Odškodnina, ki naj bi jo britanskemu podjetju plačala italijanska vlada, je skoraj devetkrat višja od investicije Rockhopperja v projekt.

Pogodba pa podjetjem omogoča celo vzvod za izterjavo potencialnega dobička podjetja, pojasnjuje Gnezda. 

Gnezda 2

Zaradi nezadovoljstva držav članic Evropske unije z vključenostjo v listino so se že poleti 2019 začela pogajanja o spremembah pogodbe. Junija letos je bil po večletnih pogajanjih dosežen načelni dogovor o posodobitvi pogodbe o energetski listini. Zaradi neizglasovane večine v podporo reformam pa Evropska komisija modernizacije ECT-ja ne more dejansko izvesti. Kakšne reforme je modernizacija predvidevala, pojasni Saheb. 

Saheb 3

Evropska komisija zagotavlja, da nove naložbe, ki so vezane na fosilna goriva, v primeru sprejetja reforme energetske listine ne bodo več zaščitene. Prav tako pa se bo obstoječim naložbam v fosilna goriva zaščita iztekla v desetih letih. A po mnenju Gnezde ta reforma ne zadostuje. 

Gnezda 3

Prenovljena pogodba naj bi spoštovala pravico vlad držav članic do sistemskih in zakonodajnih sprememb, ki jih zahtevajo podnebne spremembe. Prenovljena listina naj bi bila torej usklajena s Pariškim sporazumom in evropskimi okoljskimi cilji. Kot poudarja sogovorka, gre pri tem za zavajanje Evropske komisije. 

Saheb 4

Po mnenju Saheb je Evropska komisija prav tako popolnoma ignorirala problematičnost prej omenjene kavzule, ki podjetjem omogoča tožbo držav tudi kar desetletja po izstopu iz ECT.

Saheb 5

petisovci
Ascent Resources Slovenijo pozval pred zloglasni ICSID
 / 22. 8. 2022
Slovenska vlada je 10. novembra sprejela pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini. Dokončno bo sicer o odstopu od pogodbe odločal še državni zbor. Posledice ECT-ja smo utrpeli tudi pri nas, ko je letošnjega avgusta britanska družba Ascent Resources sprožila spor s Slovenijo. Družba Sloveniji očita vodenje »populistične kampanje« proti investiciji, ki je po mnenju tožnikov preprečila razvoj naftnega in plinskega polja v Petišovcih. Podjetje od države zahteva pol milijarde evrov, čeprav je po lastnih navedbah v razvoj plinskega polja Petišovci vložilo okrog 50 milijonov evrov. A Slovenija ni edina država, ki se je zaradi podobnih primerov odločila za izstop. 

Saheb 6

Slovenija se bo v primeru potrditve izstopa pridružila Španiji, Poljski, Franciji in Nizozemski, ki so že napovedale svoj odstop od pogodbe. O odstopu pa naj bi razmišljala tudi Nemčija in Luksemburg. Saheb pojasnjuje, zakaj je do odstopa od ECT-ja prišlo prav zdaj. 

Saheb 7

K izstopu je Evropsko komisijo pozval tudi Evropski parlament. Po mnenju Gnezde ni nujen le odstop od pogodbe, temveč tudi zaveza, da države članice Evropske unije ne bodo vstopale v spore zaradi energetskih investicij, čemur smo bili pogosto priča v preteklih letih. 

Gnezda 4

Kljub temu, da so se evropske države končno začele odločati za odstop od pogodbe o energetski listini, bodo torej še vsaj dvajset let podvržene morebitnim tožbam korporacij po pogodbi. Čeprav bi reforme prispevale k omilitvi najbolj spornih klavzul pogodbe, pa je možnost za uspeh sprememb malo verjetna, saj bi prenovljeno listino morale sprejeti tudi države, kot so Japonska, Kazahstan in Uzbekistan, ki reformam pogodbe ostro nasprotujejo. 
 

Foto: All Creative Commons, Flickr

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.