TOTALNE INSTITUCIJE ZA UPOKOJENCE

TOTALNE INSTITUCIJE ZA UPOKOJENCE

Aktualno-politična novica
2. 2. 2017 - 17.01
 / OFFsajd

Infantilizacija starejših in institucionalizacija oskrbe starejših sta v starajoči slovenski družbi problematični, bodo danes opozarjali udeleženci okrogle mize v Španskih borcih. Institucionalizacija oskrbe starejših, se pravi praksa prepuščanja oskrbe starejših domovom za upokojence, je v Sloveniji najpogostejša oblika oskrbe. V Sloveniji je v domovih za upokojence trenutno 20 000 ljudi, medtem ko jih med 6 in 7 tisoč prejema pomoč na domu. Evropske in svetovne smernice na temo skrbi za starejše se nagibajo proti dezinstitucionalizaciji, torej praznjenju takih domov. Udeleženci okrogle mize s področja socialnega varstva in zdravstva opozarjajo na segregacijo starejših iz družbe in negativne vplive na mentalno zdravje starejših v takih institucijah.

Ljudje, ki so v institucionalni oskrbi, se spopadajo z več zdravstvenimi težavami kot tisti, ki so vključeni v neko obliko skupnostne oskrbe. O razliki med življenjskimi dobami prvih in drugih spregovori Viko Flaker s Fakultete za socialno delo:

Izjava

V domovih pogosto prihaja do infantilizacije starejših, torej do pokroviteljskega odnosa zaposlenih, ki se kaže v izgubi samostojnosti prebivalcev domov. Flaker domove za upokojence primerja s totalnimi institucijami.

Izjava

Nekdanja predsednica Društva upokojencev Slovenije, Mateja Kožuh Novak, meni, da so slovenski domovi za upokojence kvalitetni in da je za ljudi, ki potrebujejo institucionalno oskrbo, ustrezno poskrbljeno.

Izjava

Psihiatrinja Breda Slobočan opozarja, da ima infantilizacija starejših, sploh pa institucionalna infantilizacija, negativne posledice na mentalno zdravje starejših, ki so v taki oskrbi. Pojavljajo se občutek izgube moči, samostojnosti, problemi s samopodobo, kar lahko vodi v povečanje apatije in možnosti za nastanek depresije. Slobočan opozarja tudi na posebej problematičen položaj ljudi, ki so v bolnišnični oskrbi.

Izjava

Evropske smernice na področju oskrbe starejših se nagibajo proti dezinstitucionalizaciji oskrbe starejših. Pojasni Flaker.

Izjava

V Sloveniji je institucionalna oskrba še vedno prioriteta. Vlada vlaga v gradnje novih domov za upokojence, zadnji med njimi je bil dom za upokojence v Osilnici. Po številu ljudi, ki so v domovih za upokojence, smo v evropskem vrhu, prav tako pa smo v vrhu po številu ljudi, ki si v domove želijo. Pojasni Flaker.

Izjava

Trenutna zakonodaja na področju oskrbe starejših, torej Zakon o socialnem varstvu, po Flakerjevem mnenju ni ustrezna.

Izjava

Ministrstvo za delo je decembra 2015 obljubilo, da bo Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo sprejet v največ enem letu. Zakon je v nastajanju že od leta 2002, v javni razpravi je bil v letih 2010 in 2015. Kritike prejšnjim predlogom Zakona o dolgotrajni oskrbi so bile namenjene predvsem uvedbi novega obveznega zavarovanja, kar bi pomenilo zvišanje prispevkov. Predlog zakona iz avgusta 2015 pa je postavljal izredno visok prag za upravičenost do sofinanciranja dolgotrajne oskrbe na domu. Takih upravičencev naj bi bilo namreč samo 15 odstotkov uporabnikov dolgotrajne oskrbe.

Flaker, ki je pri nastajanju zakona udeležen že od njegovega začetka, pojasnjuje, da bi Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo uvedel ustrezne ukrepe, s katerimi bi imelo več ljudi možnost ostati doma in prejemati pomoč na domu. Hkrati bi starejšim omogočal lažji dostop do storitev. Flaker se zavzema tudi za večjo pogodbeno moč starejših pri izbiranju storitev.

Izjava

Flaker dodaja, da je možen ukrep za zmanjšanje institucionalizirane oskrbe starejših tudi sprememba zakona o osebni asistenci, ki bi poleg invalidov zajela tudi starejše. Poleg tega so med ustreznimi ukrepi še uvajanje oskrbovalnih stanovanj, dnevnih in medgeneracijskih centrov ter razvijanje osebnih paketov storitev.

Mateja Kožuh Novak opozarja, da so z društvom upokojencev Slovenije skušali organizirati starejše prostovoljce iz društva, da bi po celotni Sloveniji pomagali na domu tistim, ki še ne potrebujejo institucionalne pomoči. Ministrstvo za delo jim pri projektu ni bilo pripravljeno pomagati.

Izjava

V letu 2014 je dvanajst državnih domov za upokojence pridelalo 5,5 milijonov evrov dobička, le trije pa so imeli izgubo za skupaj 185 tisoč evrov. Cene dnevne oskrbe se kljub dobičku v javnih zavodih niso znižale.

 

OFFSAJD je pripravila vajenka Lana.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness