Trgovinski sporazum ACTA v presoji evropskega parlamenta

ACTA ni mrtva. V tekočem tednu se bo v evropskem parlamentu glasovalo o sprejemu akte in s tem povezani prihodnosti svobode na internetu. Obenem ACTA ni edina grožnja. Za države na pacifiški obali se usklajuje pogodba TPP – trans-pacific partnership, ki bo tudi poskušala urejati intelektualno lastnino na internetu.

Grožnje ACTE torej ni konec, temveč se šele začenja. Prvotno nasprotovanje se je oblikovalo v valu navdušenja nad zaustavitvijo SOPE, propadle ameriške zakonske pobude, vendar se je družbeni zanos nad zmago hitro porazgubil. To je voditeljem in interesnim skupinam omogočilo, da so ponovno pričele oblikovati sveženj ukrepov ACTE izven oči širše javnosti. Spomnimo se, da je bil sporazum 26. januarja v Tokiu podpisan s strani 22 članic Evropske unije, med katerimi je bila tudi Slovenija. Za žrtveno jagnje razburjene množice je ministrstvo za zunanje zadeve ponudilo veleposlanico Heleno Drnovšek Zorko.

V državnem zboru je februarja potekala javna razprava z dvajsetimi govorci. Edina zagovornika ACTE sta bila predstavnik evropske komisije in ena evro-poslanka, ki svojo podporo ACTI utemeljuje zaradi straha pred ponarejenimi zdravili. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je obljubil zamrznitev sprejemnega postopka. Isto naredita tudi evropski parlament in komisija, ki od evropskega sodišča zahtevata opredelitev legalnosti ACTE z evropsko zakonodajo.

Potrebo po opredelitvi evropskega sodišča je zavrnil parlament, saj naj bi se boljša odločitev sprejela na ravni politične diskusije v parlamentu. Zgodba dosega vrhunec z napovedanim glasovanjem v parlamentu, kjer so se posamezne stranke različno opredelile do sprejema ACTE.

Ivo Vajgl, poslanec skupine liberalcev v Evropskem Parlamentu je član parlamentarnega komiteja za razvoj. Vprašali smo ga ali bodo ta teden glasovali o trgovskem sporazumu ACTA.

Predstavil nam je tudi proces parlamentarne debate, ki spremlja pomebnejše procese odločanja:

Za konec smo ga vprašali ali pričakuje, da se bo podobna zakonodaja pojavila pod kakšnim drugim imenom.

Pogovarjali smo se tudi z Majo Bogataj Jančič, strokovnjakinjo z Inštituta za intelektualno lastnino. Izpostavila je tri ključne probleme, ki jih s seboj prinaša trgovinski sporazum ACTA, med temi je najbolj sporno, da ACTA zaradi varovanja intelektualne lastnine posega v polje civilnih svoboščin.

Bogataj Jančičeva je tudi konkretno izpostavila člene, ki so se po njenem mnenju izkazale za najbolj sporne.

Soočamo se torej ne le z grožnjo ACTE, temveč celega mnoštva različnih pristopov, ki poskušajo regulirati internet. Nadzorovati se ne poskuša le polja intelektualne lastnine, temveč se v imenu regulacije omejuje pravico do svobode govora in privatnosti na medmrežju. Obenem nam glasovanje kaže na dejstvo, da trenutna politika ni v stiku z realnostjo oziroma voljo in zahtevami javne sfere.