Trnova pot obnove Zatrnika

Aktualno-politična novica
9. 8. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

Smučanje ima na Slovenskem dolgo zgodovino. Prve opise samoniklih bloških smučarjev, v tistem času edinih v srednji Evropi, je leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske zbral polihistor Janez Vajkard Valvasor. Del smučarske tradicije so smučišča. Če jih je v preteklih sezonah navadno obratovalo več kot štirideset, pa je nekaj tudi takšnih, kjer žičniške naprave samevajo in počasi propadajo že leta, če ne desetletja.

Letos ne bo smučanja. Ali pač?
 / 10. 12. 2020
Do prejšnje sezone je to veljalo tudi za smučišče Zatrnik, ki je pod Pokljuko pred tem nazadnje obratovalo leta 1994. Za oživitev omenjenega smučišča si prizadevajo v družbi Rekreacijsko-turistični center Zatrnik, krajše RTC Zatrnik. Direktor te družbe je Aleš Zalar, nekdanji pravosodni minister, ki opiše, kako in zakaj so se odločili pristopiti k projektu.

Izjava

3. julija lani so nato v RTC Zatrnik pri Občini Gorje sprožili postopek za pridobitev koncesije za štiri obstoječe vlečnice, kar je predpogoj za začetek obnovitvenih del, ki bi potekala na njih. Po Zakonu o žičniških napravah za prevoz oseb koncesijo za vlečnico podeli občina, v kateri ta leži, za ostale žičniške naprave, denimo sedežnico, pa koncesijo podeli država.

Izjava

Gorjanski občinski svet je, namesto da bi odločal o predlaganem koncesijskem aktu, na seji 23. decembra lani na predlog župana Petra Torkarja namreč glasoval o obstoju javnega interesa za omenjene žičniške naprave – torej Hotunjski vrh, Plana 1 in 2, ter Zatrnik.

Izjava

Večina občinskih svetnikov je obstoj javnega interesa za žičniške naprave – in posledično smučišče – zavrnila. V RTC Zatrnik so zoper ta sklep na sodišču sprožili upravni spor, nato pa … 

Izjava

Župan Torkar, ki je na naša vprašanja odgovoril pisno, vztraja, da glasovanje o obstoju javnega interesa predlagal zato, ker je to predvidevala takrat veljavna zakonodaja, občinska uprava pa naj bi predhodni postopek za ugotavljanje zadostne potrebe po žičniški napravi ustavila zaradi spremembe zakonodaje, in sicer Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb.

Do odločanja o koncesijskem aktu medtem še vedno ni prišlo. Na izredni seji občinskega sveta, ki je potekala zadnjo sredo prejšnjega meseca, 28. julija, so se svetniki le seznanili z mnenjem, ki ga je Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, izdala v zvezi z zahtevo za izločitev župana Torkarja. Poleg tega so svetniki glasovali tudi o izločitvi dveh svetnikov, Pavla Jakopiča in Dominika Pibra, iz postopkov odločanja o podelitvi koncesije, kar so zahtevali v RTC Zatrnik. KPK je v Torkarjevem primeru presodila, da ni v konfliktu interesov, svetniki pa so izločitev Jakopiča in Pibra večinsko zavrnili, o izločitvi Torkarja, ki po Zalarjevem mnenju upravnega postopka zaradi neizpolnevanja pogojev za uradno osebo ne bi smel voditi, pa sploh niso odločali.

V RTC Zatrnik so zaradi, kot pravijo, »zavlačevalnih manevrov« vložili še eno tožbo na upravno sodišče, tokrat zaradi molka organa. Kot razlaga Zalar, bi morala občina v skladu z zakonskimi roki o koncesijskem aktu odločati v dveh mesecih, ker pa po več kot letu dni odločitve še ni na vidiku, se obnova zamika v nedoločeno prihodnost.

Izjava

Zaradi tega pri RTC Zatrnik nastaja poslovna škoda, ki jo bodo od odgovornih terjali po sodni poti. Župan Torkar sicer trdi, da je občina izvedla vse postopke, ki jih predvideva veljavna zakonodaja, hkrati pa da je vložnik RTC Zatrnik vložil več dodatnih zahtev, o katerih je bilo potrebno odločati na sejah občinskega sveta, preden se je odločalo o vlogi za sprejem odloka o koncesijskem aktu. Do tega bi lahko prišlo, tako Torkar, če ne bo dodatnih zahtev ali vlog RTC Zatrnik, še v tem koledarskem letu.

Podeljena uredba o koncesiji za gradnjo žičniških naprav na Kobli
 / 22. 6. 2021
Zatrnik sicer ni edino smučišče, ki se ga v tem času poskuša oživiti. Po desetletju mirovanja se v družbi 2864 Bohinj trudijo, da bi to zimo ponovno obratovala Kobla. Junija je vlada sprejela uredbo o koncesiji za graditev novih žičnic, občina Bohinj pa je koncesijo podelila že lani, potem ko je prejšnja v času pridobivanja ustreznih dovoljenj zapadla.

Izjava

Smučišča so torej lahko pomemben generator turistične ponudbe kraja. Zato, kot pove Tomaž Bregant, strokovni vodja Turističnega društva Gorje, se oživitve Zatrnika v društvu veselijo.

Izjava

Do zapletov, do katerih prihaja med Občino Gorje in RTC Zatrnik, se v Turističnem društvu Gorje ne želijo opredeljevati:

Izjava

Dober glas seže v deveto vas, slab pa očitno v sosednjo. Več Zalar:

Izjava

S sosednjim Bledom – od te občine se so se Gorje odcepile leta 2007 – je Zatrnik, za zdaj le abstraktno, povezan z idejo, ki so jo lokalci omenjali sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja: namreč, da bi obe destinaciji povezali s krožno kabinsko žičnico. Ambiciozni projekt za zdaj ostaja med dolgoročnimi načrti, pravi Zalar, Bregant pa predvsem poudarja, da mora biti turistični razvoj zastavljen na premišljen način:

Izjava

Leta 1972 so na Zatrniku smučali astronavti Apolla 15. Z izjemo lanske sezone, ko so tri nizkovrvne vlečnice prepeljale tisoč petsto smučarjev, večinoma otrok, tam dolgo ni smučal nihče. Privilegij Zatrnika je, da je zgodovinsko umeščen v Triglavski narodni park. Zato dileme o tem, ali v tem varstvenem območju imeti še naprej propadajoče žičniške naprave ali pa v skladu s standardi in dovoljenji urejeno smučišče, pravzaprav ne bi smelo biti.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.