Turbo marže

Oddaja
gasgasgas
24. 9. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Črpalka
S sogovorniki o postopni deregulaciji cen naftnih derivatov
 / 9. 2. 2017
Vlada je na včerajšnji seji napovedala popolno deregulacijo marž na naftne derivate. Sicer ni znano, kdaj bo napoved stopila v veljavo, sedanja Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov pa se izteče konec meseca. Z drugimi besedami - ponudniki bodo mogoče že s prvim oktobrom smeli sami določati, kolikšen delež cene goriva gre v njihov žep. Gre za nadaljevanje procesa, ki se je začel dve vladi nazaj pod starim in novim gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom. Leta 2016 je namreč tedanja vlada pod vodstvom Mira Cerarja sprejela odlok, s katerim je odpravila državno kontrolo nad maržami pri prodaji 98-oktanskega bencina in kurilnega olja, kasneje istega leta pa tudi nad maržami vseh ostalih naftnih derivatov, a zgolj na bencinskih črpalkah ob avtocestah. Že takrat je bila na mizi opcija popolne deregulacije, a se vlada na podlagi analize posledic tega ukrepa, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj, krajše Umar, zanjo ni odločila. O posledicah sprostitve cen na črpalkah ob avtocesti pove več Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije, krajše ZPS:

Izjava

Leta 1999 je stopil v veljavo Zakon o kontroli cen, ki daje vladi možnost določanja višine cen naftnih derivatov. Vlada lahko to stori z ukrepom, ki lahko traja največ eno leto, a ga lahko nato obnovi, če obstajajo utemeljeni razlogi za to. Napoved o deregulaciji tako pomeni, da vlada ukrepa nima namena podaljševati, kar je v skladu z duhom prej omenjenega zakona, ki označuje ukrepe kot začasne. Več o tem Sašo Polanec z ekonomske fakultete:

Izjava

Ponudniki goriva si bodo lahko tako sami odmerili kos pogače tudi pri 95-oktanskem bencinu in dizlu. A govoriti o ponudnikih je nekoliko zavajajoče, saj veliko večino trga pri nas obvladujeta dve podjetji: Petrol, ki je v tretjinski državni lasti, in avstrijski OMV. Vlada je mnenja, da bo sprostitev cen omogočila večjo konkurenčnost oziroma boljše možnosti za manjše ponudnike, ki bi lahko stranke v primeru, da Petrol in OMV cene preveč povišata, privabljali z nizkimi cenami. 

Izjava

Poleg večje konkurenčnosti se vlada nadeja tudi nižjih cen, saj naj bi odprava regulacije marž omogočila vstop na trg novim ponudnikom. Ti bi v želji po tem, da pritegnejo čim več strank, nudili cenejše gorivo od že uveljavljenih ponudnikov. Nasprotniki deregulacije pa se bojijo povišanja cen. V stranki Levica so tako zaskrbljeni, da bo v državni proračun pritekalo manj denarja, saj bo z dražjimi derivati upadlo povpraševanje po njih. Enak argument je pred leti v že omenjeni analizi predstavil Umar, zaradi česar tedanja oblast regulacije cen ni popolnoma sprostila. Ukrepu nasprotujejo tudi v ZPS:

Izjava

V ZPS dvomijo o pozitivnih učinkih ukrepa na konkurečnost na trgu derivatov:

Izjava

deregulacija cen naftnih goriv
Deregulacija cen za dvig konkurenčnosti v nekonkurenčnem okolju
 / 11. 5. 2016
Poleg argumenta o konkurenčnosti vlada navaja še en razlog za odpravo regulacije. S postopnim zmanjševanjem uporabe fosilnih goriv v želji po ogljični nevtralnosti naj bi namreč prišlo do povečanja stroškov distributerjev naftnih derivatov. Posledično bi morala vlada tako ali tako višati marže, zato naj regulacija ne bi bila več potrebna. Razlage za to nadvse bizarno pozicijo od ministrstva za gospodarstvo in razvoj žal nismo uspeli pridobiti. 

Deregulacijo so pozdravili v trgovinski zbornici, saj se nadejajo, da bodo na trg vstopili novi ponudniki. Prav tako vladne odločitve ne morejo prehvaliti v Petrolu in OMV-ju. S sprostitvijo cen naj bi namreč »potrošniki dobili večjo možnost izbire«, a zaradi naravnanosti ponudnikov k profitu bo to pač izbira med dražjim in še dražjim. Investitorji so se kajpak odzvali pozitivno in vrednost delnice Petrola je danes narasla za skoraj sedem odstotkov.

Kdo pa si te delnice lasti? Kot že rečeno, jih ima tretjino v lasti država, v času krize zaradi novega koronavirusa, ko je vrednost delnice padla, pa je z nakupom pohitel tudi okoljski minister Andrej Vizjak. Ta je od nastopa funkcije nakupil za več kot 120 tisoč evrov delnic - sedaj jih ima skupno v lasti 415. Pred prisego nove vlade si jih je lastil zgolj 80, največji nakup pa je izvedel konec maja, ko je svoj portfelj okrepil za skoraj 280 Petrolovih vrednostnih papirjev. V enem izmed dveh dni, ko je Vizjak kupoval delnice, so njegovi nakupi predstavljali polovico prometa s Petrolovimi delnicami na ljubljanski borzi v tistem dnevu. Vizjak seveda vse obtožbe o konfliktu interesov zavrača, a hkrati priznava, da je za nakup vzel celo posojilo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness