V vrsto, zbor … za cepljenje

Aktualno-politična novica
13. 1. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

... Od tistega časa se na solato zliva kis ...

Slišali ste uvodni “ali ste vedeli” direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, krajše NIJZ, Milana Kreka, s katerim je ob premierju Janezu Janši otvoril včerajšnjo tiskovno konferenco, namenjeno predstavitvi nacionalne strategije cepljenja proti COVIDU-19. O njej bomo brez tovrstnih zastranitev govorili s sogovorniki iz Zdravstvenega doma Ljubljana, ljubljanske Fakultete za farmacijo in Kemijskega inštituta.

Čeprav je bila strategija predstavljena šele zdaj, jo je vlada po besedah Janše sprejela v začetku decembra, sledi pa priporočilom Evropske komisije, ki so bila oblikovana vzporedno z dogovorom o skupnem evropskem naročilu cepiv različnih proizvajalcev. Kot nam je pojasnila Tea Stegne Ignjatovič, zdravnica in strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, je strategija dokument, ki temelji na strokovni odločitvi, koga v populaciji glede na omejeno število odmerkov cepiva cepiti prednostno. V skladu s strategijo so najprej na vrsto prišli oskrbovanci domov za starejše in tamkajšnji zaposleni, nato bolnišnice ter zdravstveni delavci.

Po dostopnih podatkih NIJZ smo v Sloveniji od začetka cepljenja, to je 27. decembra lani, do minule nedelje cepili 21.159 oseb, kar za boljšo predstavo pomeni približno en odstotek prebivalcev. Ta teden se je po državi začelo cepljenje splošne populacije, pri čemer imajo prednost starejši od 80 let, nato pa bo, ko bo zagotovljenih dovolj odmerkov cepiva, starostna lestvica padala do starosti 60 let in več, kar, šteto celokupno, pomeni okoli 550 tisoč oseb. Sledili bodo kronični bolniki in mlajši od 60 let, ki jih je približno 400 tisoč, za njimi pa druge nujne službe, kot so zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, policiji, pripadniki civilne zaščite in vojske ter tako dalje vse do mlajše splošne populacije. A o tem, kdaj v Sloveniji pričakujemo, da bomo dosegli precepljenost prebivalstva, nekoliko kasneje. Najprej bo o pripravah Zdravstvenega doma Ljubljana na množično cepljenje več povedala Stegne Ignjatovič.

Izjava

Ker je, kot rečeno, število ljudi, ki jih s temi odmerki lahko cepijo, omejeno, je vsaka ambulanta družinske medicine po usmeritvah NIJZ sestavila prednostni seznam desetih pacientov, ki bodo prvi prišli na vrsto. Pri tem vlogo, se zdi, igra tudi proaktivnost pacientov, ki so svojo pripravljenost za cepljenje predhodno izrazili.

Izjava

ZR se pogovarja o poročanju o koronavirusu
 / 3. 1. 2021
Pomenljivo je, da kljub predstavitvi strategije še zmeraj ni jasno, v kolikšni meri, če sploh, bo izkazan interes med državljani za cepljenje pripomogel k hitrejši obravnavi oziroma uvrščanju na višja mesta cepilnih seznamov. Zmeda, ki je nastala v začetku lanskega decembra, se očitno nadaljuje. Oddaja vloge na spletnem portalu eUprava, k čemur je včeraj spodbujal Janša in kar oglašujejo vladne grafike, glede na pojasnila Stegne Ignjatovič namreč ne pomeni, da lahko posameznik že viha rokav majice na svoji roki.

Izjava

Na tiskovni konferenci je Janša sicer predstavil številke za uporabo že odobrenih cepiv, ki jih je Slovenija naročila. Do zdaj imamo zagotovljenih skoraj dva milijona tristo tisoč odmerkov Pfizer-Biontechovega in Moderninega cepiva. Dodatno je naročenih še okoli tri milijone tristo tisoč odmerkov cepiva, katerega proizvajalci še čakajo na odobritev, to so AstraZeneca, CureVac in Janssen. Sodeč po predstavljenem, smo s številom zagotovljenih odmerkov cepiva lahko razmeroma zadovoljni, meni Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, ki pravi, da tudi cilj, torej 70-odstotna precepljenost prebivalcev Slovenije, tako na dolgi rok še zdaleč ni nedosegljiv.

Izjava

ursularine
Odobritev prvega cepiva proti covidu-19 in evropska strategija cepljenja
 / 22. 12. 2020
Veliko upov se polaga prav v cepivo, ki sta ga razvila švedsko-britansko podjetje AstraZeneca in Univerza v Oxfordu. Ravno včeraj je Evropska agencija za zdravila, znana pod kratico EMA, potrdila, da je na njen naslov prišla prošnja za pogojno dovoljenje za promet s tem cepivom, odločitev omenjenega evropskega regulatorja pa naj bi bila znana do 29. januarja. O razliki med Pfizer-Biontechovim in AstraZenecinim cepivom, od katerega veliko pričakujemo tudi v Sloveniji, več pove Tomaž Bratkovič, predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo ljubljanske Fakultete za farmacijo.

Izjava

Ker je molekula mRNA v Pfizer-Biontehovem cepivu izredno nestabilna in občutljiva na zunanje vplive, je to cepivo treba hraniti pri izjemno nizkih temperaturah, kar povzroča tako težave s skladiščenjem večjega števila odmerka cepiva v hladilni omari kot tudi otežen transport.

Izjava

Poročanje s konference BMJ: Known Unknowns
 / 19. 12. 2020
Ena izmed držav, ki se jih pri izvajanju cepilnih aktivnosti prebivalstva navaja kot zgled, je Izrael. Z vsaj prvim odmerkom jim je namreč uspelo cepiti že petino prebivalstva, s čimer lahko postanejo ena izmed prvih držav, ki se bo izvila iz pandemije novega koronavirusa. Skrivnost izraelskega uspeha predstavi Jerala.

Izjava

Na izraelskega kolega, premierja Benjamina Netanjahuja, se je v svojem govoru včeraj naslonil tudi Janša, ki ni mogel iz svoje kože in se je mimogrede spotaknil še ob odločitev ustavnega sodišča, da začasno zadrži izvajanje zakona o nabavi opreme Slovenske vojske.

Izjava

Kaj ti bo načrt, če se ga ne držiš?
 / 15. 12. 2020
Ali je to, da Slovenija za zagotovitev dobave cepiva potrebuje svoje transportno letalo, res, in ali trenutno ni na voljo nobeno od tistih letal slovenskih podjetnikov, ki so v prvem valu “pomagali domovini” pri nakupu zaščitnih mask, ne bomo ugibali. Netanjahu se sicer rad pohvali, da je Izrael uspel kupiti toliko doz cepiva tako kmalu, ker je direktor Pfizerja Albert Bourla judovskega rodu in velik prijatelj Izraela. A pravi razlog za to, da Izrael, ki ima 10 milijonov  prebivalcev, prejme več kot pol milijona odmerkov na teden, je ta, da je izraelska vlada pristala na izmenjavo zdravstvenih podatkov s proizvajalcem. Pfitzer bo tako dobil podatek o starosti, spolu in zdravstveni zgodovini cepljenih oseb, pa tudi informacije o stranskih učinkih in učinkovitosti cepiva. Izraelci so torej postali prostovoljci v recimo temu četrti fazi testiranja Pfizerjevega  cepiva - usoda, ki so se ji seveda izognili Palestinci na okupiranih ozemljih, ki si morajo cepiva priskrbeti sami, saj jim Izrael pri tem ne namerava pomagati.

Na podlagi izraelskega primera se morda še najbolj kaže, kakšen Divji zahod bi pri nabavi cepiv vladal, če se države članice Evropske unije ne bi odločile za skupen pristop pri sklepanju pogodb. Poročila o nabavi odmerkov, ki so se jim nekatere manjše članice v okviru svojih kvot odrekle, o čemer sta poročala spletni portal Politico in nemški Der Spiegel, pričajo, da je zanimanja med večjimi veliko. Tudi zato se zdi, da je kljub zdajšnji tajnosti večine pogodb med farmacevtskimi podjetji in Evropsko komisijo ta pri soočanju s pandemijo ubrala pravo pot.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.