Vladavina apartheidskega prava
V izraelskem parlamentu oziroma knesetu pravkar razpravljajo o delu pravosodne reforme, ki bo bistveno spremenila odnos med vrhovnim sodiščem in vladno koalicijo. Na ulicah proti reformi, ki jo je predlagala desna koalicija pod vodstvom Benjamina Netanjahuja, protestira več kot sto tisoč ljudi. Protesti vztrajajo sedem vikendov, zadnja dva tedna pa protestirajo tudi ob ponedeljkih, ko o reformi odločajo v parlamentu. Netanjahu je dejal, da protestniki teptajo demokracijo in da bo koalicija kljub nasprotovanju na glasovanju spremembe temeljnih zakonov potrdila, nato pa bo sledila razprava. Opozicija medtem govori o koncu demokracije, ki jo prinašajo zakonske spremembe. Zaskrbljenost nad pravosodnimi spremembami v Izraelu je izrazil celo Joe Biden, predsednik vélikih izraelskih zaveznic Združenih držav Amerike. Kot je dejal, je genij ameriške in izraelske demokracije v tem, da sta zgrajeni na močnih institucijah in neodvisnem sodstvu. A še preden so v Izraelu skozi parlamentarni postopek spravili pravosodno reformo, je velika večina poslancev že potrdila nov zakon, ki bi poleg arbitrarnega odvzema državljanstva Palestincem omogočil tudi njihov izgon na Zahodni breg ali v Gazo.
Glavni spremembi pravosodne reforme sta, da bi imela vlada večjo moč pri postavljanju vrhovnih sodnikov in da bi lahko kneset z navadno večino ovrgel odločitve vrhovnega sodišča. To bi lahko storil v primeru, da bi bil proti odločitvi sodišča o nelegalnosti zakona že eden od 15 vrhovnih sodnikov. Poleg tega bi vrhovnim sodnikom odvzeli pristojnost za presojo izraelskih temeljnih zakonov.
Da bi izvedeli, zakaj Netanjahujeva vlada želi uveljaviti te reforme, smo govorili z novinarjem portala Middle East Monitor, Nasimom Ahmedom.
Ideja o reformi sodstva ni nova. Desne stranke, ki so od konca lanskega leta sestavile vladno koalicijo, jo namreč želijo uveljaviti že dolgo. Zakaj je pravi trenutek zdaj, pojasnjuje Ahmed.
In kdo proti pravosodni reformi protestira?
Kneset je s 94 glasovi za in zgolj desetimi proti medtem že sprejel zakon, ki oblastem lajša odvzem državljanstva palestinskim zapornikom in prejemnikom pomoči palestinske oblasti. Palestinska oblast nadzira del Zahodnega brega, hkrati pa nudi pomoč družinam umrlih, ranjenih ali zaprtih Palestincev. Po novem zakonu bodo prejemniki te pomoči, torej večinoma družine prizadetih zaradi izraelske agresije, ki živijo v Izraelu in okupiranem vzhodnem Jeruzalemu, obravnavani kot teroristi in jim bo izraelski notranji minister lahko odvzel izraelsko državljanstvo. Odvzem državljanstva izraelska vlada utemeljuje s tem, da ima vsakdo, ki prejema denar od palestinske oblasti, status v palestinski upravi. Notranji minister je sicer obsojenim nelojalnosti izraelski državi lahko odvzel državljanstvo že po zakonu iz leta 2008. A kot je lani odločilo vrhovno sodišče, je notranji minister to lahko storil le, če je osebi hkrati podelil pravico do stalnega prebivališča v Izraelu. Po novem zakonu pa bi ljudi brez državljanstva oblast kratkomalo lahko izgnala v Gazo ali na Zahodni breg. Vsebino novega zakona povzame Ahmed.
Gre za le še enega od korakov Izraela na poti do cilja etnično čiste države.
Izrael ima uzakonjeno široko definicijo terorizma, ki omogoča arbitraren pregon Palestincev. Ahmed poda približno oceno števila prizadetih Palestincev, ki bi jih po novem zakonu lahko izgnali.
Glede na to, da trenutno v državi potekajo velike demonstracije proti nedemokratičnim reformam sodstva, bi bilo upravičeno pričakovati, da bi lahko med protestniki dobili tudi koga, ki rasističnim zakonom nasprotuje. A ne v Izraelu.
Čeprav se zahodni politiki in liberalnejša izraelska javnost skupaj zgražajo nad nedemokratično reformo sodstva, seveda niso zmožni obsoditi apartheidskega bistva izraelske države. Že od leta 1948.
OFFsajd je pripravil vajenec Tilen, mentoriral je Blaž.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj