Volilni okraji, da ali ne?
Ministrstvo za upravo je pred dnevi koaliciji predstavilo primere, kako bi bilo možno zadosti sodbi ustavnega sodišča, ki je lanskega decembra spoznalo trenutno ureditev volitev v državni zbor za neustavno. Problem tiči v volilnih okrajih, ki se po velikosti močno razlikujejo. Danes je minister Rudi Medved predloge predstavil tudi vsem parlamentarnim strankam na delovnem sestanku pri predsedniku republike Borutu Pahorju, ki vodi pogovore.
Volilni okraji praviloma niso v mislih običajnih volivce, ko obkrožijo volilne lističe. Obstoječi sistem razloži Saša Zagorc, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer pa tudi član skupine pravnikov, ki jo je sklical predsednik Republike.
Zagorc nadaljuje s tem, kaj je po mnenju ustavnega sodišča pri obstoječem sistemu sporno:
Sodba ustavnega sodišča je pustila zakonodajalcem precej prostora, kako naj odpravijo neskladje z ustavo. Kot najbolj realistični sta se pojavili možnost spremembe meja okrajev in sprememba volilnega sistema z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu.
K temu se nagiba tudi največ političnih strank, ki so bile danes na sestanku pri predsedniku Pahorju. O tem, kaj se je pokazalo na sestanku, Maša Kociper, vodja poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek:
S ukinitvijo volilnih okrajev se strinjajo tudi v največji koalicijski stranki LMŠ. Ohranitvi volilnih okrajev so še najbolj naklonjeni v strankah DeSUS in SD, vendar so oboji pripravljeni podpreti tudi njihovo ukinitev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu. Sestanke komentira vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša.
Ustavna neskladnost volilnega zakona se bo do jeseni reševala po dveh tirih. O tem, kaj bo do naslednjega sestanka, ki ga bo junija pripravilo Ministrstvo za upravo, minister Rudi Medved:
Minstrstvo bo še naprej delalo tudi na spreminjanju meja okrajev.
Meje okrajev se bodo mogle nato stalno prilagajati demografskim gibanjem. O tem, kako bi to potekalo, če se volilni okraji ohranijo, Matej Vatovec, vodja poslanske skupine Levice, pri kateri sicer zagovarjajo ukinitev okrajev.
Če je večina strank naklonjena ukinitvi volilnih okrajev, so precejšna nesoglasja glede tega, kakšen naj bi bil preferenčni glas, prek katerega bi volivci imeli vpliv na to, kdo iz posamezne strankarske liste bo dobil sedež v parlamentu. O možnostih preferenčnega glasu Saša Zagorc.
Pravniško mnenje svetovalne skupine se je opredelilo glede tega, kakšen preferenčni glas bi bil skladen z ustavo.
Absolutni preferenčni glas zagovarja zgolj Nova Slovenija. Govori glavni tajnik stranke Robert Ilc:
V NSi sicer dvomijo, da bi bilo možno kadarkoli doseči sporazum o spremembah meja okrajev, prav tako pa ne vidijo ustavnih ovir pri preferenčnem glasu.
Edina stranka, ki pogajanj ni komentirala, je SDS. Ta namreč že dlje časa zagovarja stališče, da bi morali proporcionalni volilni sistem zamenjati z večinskim, in to je tudi edini predlog, ki ga namerava podpreti.
Po današnjem sestanku se torej zdi, da se volilnim okrajem slabo piše. Sprejetje takih sprememb bo težko, saj je zanje potrebna večina 60 glasov v parlamentu, kar ob nesodelovanju SDS pomeni, da se bodo o predlogu morale uskladiti skoraj vse druge parlamentarne stranke. Ključno vprašanje bo, kakšno težo naj ima relativni preferenčni glas.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj