Volitve na Neretvi

Oddaja
9. 7. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

 

Dom naroda parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine je sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah volilnega zakonika Bosne in Hercegovine. Ta bo po dvanajstih letih omogočil izvajanje lokalnih volitev v hercegovskem središču Mostarju. V mestu, ki si ga delita hrvaška in bošnjaška skupnost, so zadnje občinske volitve potekale leta 2008, dve leti kasneje pa je bosansko ustavno sodišče volilni sistem v Mostarju spoznalo za neustavno. Po desetih letih neustavnosti sta voditelja glavnih bošnjaških in hrvaških strank, predsednik Stranke demokratske akcije Bakir Izetbegović in predsednik bosansko-hercegovske Hrvatske demokratske zajednice Dragan Čović, dosegla dogovor o novem volilnem sistemu, včeraj pa je ta dogovor postal zakon, s čimer se tudi uradno lahko začnejo priprave na prve lokalne volitve v Mostarju v 12 letih.

Mesto ima šest volilnih področij, ki so bile nekdaj občine. Več o zgodovinskem ozadju zahodnega vmešavanja v Mostarju pove Mirsad Behram, dopisnik Slobodne Evrope iz Mostarja. 

Izjava

Mostar z vzdevkom Mesto na Neretvi je leta 2004 postal bolj Mesto pripetljaj, ko se domači politiki niso uspeli dogovoriti o administrativni razdelitvi mesta in je moral posredovati takratni visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Peddy Ashdown. Mesto je določil kot celoto, brez razdelitve na občine, ki so do takrat obstajale. Te so postala tako imenovana mestna področja, ki so obenem tudi volilne enote mesta. Uradno združenje mesta Mostar v skupno občino je razdor med skupnostmi dodatno zaostrilo. Kljub razlikam v številu prebivalcev so imela namreč vsa volilna področja enako število predstavnikov v mestnem svetu. Hrvaške stranke so vložile pritožbo na Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, češ da glasovi bošnjaških volivcev več štejejo. Behram.

Izjava

Ustavno sodišče je ugodilo tožbi Hrvatov in leta 2010 zavrnilo volilni zakon, ki ga je vsilil visoki predstavnik mednarodne skupnosti, ter priznalo neproporcionalnost vrednosti volilnih glasov nekaterih volilnih področij. Nato pa 42 bosansko-hercegovskim parlamentarcem leta ni uspelo implementirati določitev ustavnega sodišča. Lokalnih volitev tako ni že 12 let, Mostar pa je brez mestnega sveta že osmo leto oziroma od izteka mandata zadnjim svetnikom, izvoljenim leta 2008. Kaj za mesto in mestni budžet pomeni pomanjkanje Mestnega sveta? Behram.

Izjava

Glede na to, da parlament BiH ni spremenil dela volilnega zakona, ki govori o mestu Mostar, je bilo ustavno sodišče prisiljeno iz njega enostavno izbrisati dele, ki govorijo o mestu Mostar in statusu mesta. Več pove urednik portala Dnevnik.ba Jurica Gudelj.

Izjava

A vendar Mostar ni nikakršna izjema v državi. Ob tem [ Gudelj ] izpostavlja, da ima volilni zakonik BiH mnogo pomanjkljivosti na vseh ravneh, ne samo na lokalni. 

Izjava

To, na kar se je čakalo leta, bi lahko bilo storjeno v nekaj dneh je še dodal Gudelj. Mirsad Behram razloži, kaj novi zakon prinaša. 

Izjava

Dodatni pritisk za dosego dogovora med drugače sprtimi stranmi je leta 2018 ustvarila članica in sedanja podpredsednica mostarske stranke Naša stranka Irma Baralija, ko je zaradi dolgoletne volilne suše tožila državo Bosno in Hercegovino na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je določilo, da je zamujanje z uveljavitvijo odločitev ustavnega sodišča odgovornost državnih oblasti. Implementacija odločitev ustavnega sodišča je za Bosno in Hercegovino le redkost. Lokalne volitve v Mostarju pa so uvrščene tudi med 14 ključnih prioritet mnenja Evropske komisije o zahtevi Bosne in Hercegovine za članstvo v EU.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.