Vzporedna pravica

Evropska komisija je predstavila svoj predlog nove ureditve reševanja sporov med državami in zasebnimi investitorji v okviru čezatlantskega trgovinskega in investicijskega sporazuma TTIP. Sistem reševanja sporov med investitorji in državo, ki zaenkrat temelji na ad-hoc tribunalih, je tisti element sporazuma, ki je dvignil največ prahu. Investitorjem namreč omogoča tožbo države zaradi sprejema regulacij, ki bi omejevale njihovo delovanje; postopki naj bi bili tajni, odločitve pa končne; razsodniki bi lahko hkrati delovali tudi kot odvetniki v drugih primerih; vse skupaj pa bi delovalo v vzporednem pravnem sistemu, ločenem od tistega, ki ureja delovanje državljanov in domačih podjetij.

Evropska komisija je s predstavitvijo novega predloga priznala problematičnost ad-hoc tribunalov in s predlogom novega sistema skušala odpraviti nasprotovanje. Glavna sprememba v novem predlogu je, da razsodišča ne bi bila več vzpostavljena za vsak primer posebej, temveč bi ustanovili stalno sodišče. Pojasni Daniel Rosario, tiskovni predstavnik Evropske komisije za področje trgovine:

Izjava

Kljub tej dobrodošli spremembi pa bistvene, predvsem vsebinske težave ostajajo. Andrej Gnezda iz organizacije Umanotera izpostavi eno izmed njih:

Izjava

Guy Taylor iz organizacije Global Justice Now predstavi drug problematičen aspekt:

Izjava

Evropska komisija je ob predstavitvi novega predloga izpostavila tudi, da ta vladam ohranja pravico do regulacije. Nadaljuje Rosario iz Evropske komisije:

Izjava

Težava je, da je ena izmed teh specifičnih okoliščin, v katerih investitor lahko sproži postopek, tudi primer razlastitve. Ta pa vključuje tudi tako imenovano posredno razlastitev. Gre za koncept, kjer država podjetju sicer ne zaseže premoženja neposredno, vendar z regulacijo omeji njegovo izkoriščanje. Tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD, priznava, da so meje med regulacijo, ki ne zahteva kompenzacije, in posredno razlastitvijo zamegljene. Gnezda sicer meni, da je tehnično izjava Evropske komisije pravilna:

Izjava

Strinja se tudi Guy Taylor:

Izjava

Tiskovni predstavnik Evropske komisije glede možnosti omejevanja pravice do reguliranja s sklicevanjem na posredno razlastitev ni bil preveč zgovoren:

Izjava

Nadaljnja pomanjkljivost nove ureditve pa je povezana z drugim prostotrgovinskim sporazumom, ki ga ravnokar sprejema Evropska unija. To je sporazum CETA, ki povezuje EU in Kanado. V njem namreč ostaja stari mehanizem reševanja sporov z ad-hoc tribunali in Evropska komisija je poudarila, da tega ne bo spreminjala. Tako bo ameriškim podjetjem s podružnicami v Kanadi omogočeno, da bodo evropske države tožile preko določil v sporazumu CETA. Pojasni Guy Taylor:

Izjava

Rosario kljub eksplicitnim vprašanjem te možnosti ni uspel zanikati:

Izjava

Pri vsem tem pa se kot glavno vprašanje postavlja, zakaj sploh potrebujemo vzporedni pravni sistem, ki bo, čeprav prenovljen, ločen od tistega, ki smo mu podvrženi državljani in domača podjetja? Rosario pojasni, zakaj, čeprav imata tako Evropska unija kot ZDA dobro razvit pravni sistem:

Izjava

Andrej Gnezda takšno argumentacijo zanika:

Izjava

Kljub očitnim, bolj ali manj namernim luknjam, Guy Taylor predlog Evropske komisije vidi kot pozitiven, saj bo po vsej verjetnosti upočasnil sprejemanje prostotrgovinskega sporazuma:

Izjava