Z e-MO je bolje

Ko je Radio Študent v preteklem letu, v okviru projekta Govoriš kohezijsko?, sodeloval na dogodkih, katerih namen je bilo izboljšanje sodelovanja med upravljavci kohezijskih sredstev in uporabniki, je bilo največ pritožb zoper zahtevnost poročanja in čez novi informacijski sistem, prek katerega uporabniki poročajo o svojem projektu. Sistem pogosto ni deloval, zaradi zamud, ki so nastale, pa je Sloveniji nakaj časa celo grozilo, da bo izgubila skoraj 200 milijonov evrov. Kot so danes povedali na Ministrstvu za razvoj, strateške projekte in kohezijo, sedaj sistem končno deluje. 

Poleti je v zvezi s prepočasnim izkoriščanjem kohezijskih sredstev z začetka aktualne finančne perspektive v Ljubljano iz Bruslja prišlo opozorilo, da Slovenija lahko trajno izgubi 183 milijonov evrov evropskih sredstev. Minister Iztok Purič.

Izjava

S sistemom so imeli nekatere težave tudi na Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti, ki je izpeljal projekt zaposlovanja mladih Model M. Sistem je bil ob začetku delovanja večkrat nedostopen. Več Anita Hrast, vodja projekta.

Izjava

Popravljanje informacijskega sistema e-MA, ki se ga je začelo uvajati že leta 2014, je bila letos prva prioriteta Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Za to je država najela zunanjega izvajalca, pogodba pa je bila vredna 822 tisoč evrov.

Izjava

Sistem e-MA naj bi omogočal državi in Evropski uniji podrobno spremljanje učinkov kohezijskih sredstev. A hkrati sistem nalaga uporabnikom poročanje o zelo velikem obsegu podatkov, kar je za njih zelo naporno, saj morajo hkrati sporočati tudi številne osebne podatke udeležencev projektov. Anita Hrast.

Izjava

Odpira se torej vprašanje, ali sistem nadzora in poročanja ne povzroča več stroškov kot koristi. Sistem namreč ustvarja številne stroške - tako neposredne kot posredne - zaradi manjše učinkovitosti izvajalcev projektov. Tako naj bi bili preprečeni neoptimalna poraba in škoda zaradi nepotizma in korupcije, a ni jasno, da so te koristi večje od stroškov. 

Če je cilj zgolj spodbujanje gospodarstva, je najpomembnejša višina sredstev. O višini sredstev, ki bodo Sloveniji namenjena v naslednji finančni perspektivi, to je od leta 2021 do 2027, prav zdaj potekajo pogajanja. 

Izjava

Sredstev bo v vsakem primeru manj, kot jih je v aktualni finančni perspektivi. 

Izjava

Znižanje skupnih kohezijskih sredstev za posamezno državo je omejeno na 24 odstotkov. Trenutno kaže, da se bodo skupna sredstva za Slovenijo zmanjšala za okoli 9 odstotkov, kar je manj od povprečnega znižanja sredstev za 10 do 11 odstotkov. Bolj drastično pa bo znižanje v regijah, predvsem v zahodni kohezijski regiji. Ta bi po neuradnih informacijah lahko ostala brez večine sredstev. Ta vsota sicer ne vsebuje sredstev Evropskega kohezijskega sklada, v katerem je med tretjino in polovico evropskih sredstev.