Zasilni priSTAnek

Včeraj sta Igor Kadunc, vršilec dolžnosti direktorja Slovenske tiskovne agencije, in direktor vladnega urada za komuniciranje, Uroš Urbanija, podpisala pogodbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije. Ta temelji na Zakonu o Slovenski tiskovni agenciji in ureja financiranje za tekoče leto. STA bo torej po celoletni agoniji v skladu z letošnjim poslovnim načrtom prejela dva milijona 28 tisoč evrov za opravljanje storitev, jasno določenih v Zakonu o STA. Konflikten odnos med Ukomom in Slovensko tiskovno agencijo se je začel razreševati že pred podpisom pogodbe, na petkovem sestanku, na katerem sta se Urbanija in Kadunc dogovorila o pripoznanju zahtevkov Slovenske tiskovne agencije od začetka leta. 

Še prejšnji mesec je pogodba, ki jo je ponujal Ukom, vključevala tudi avans za naslednja dva meseca, a je bilo to iz pogodbe črtano. Na današnji novinarski konferenci je direktor Kadunc povedal, da pogodba ureja zgolj razmere, nastale zaradi prekinitve financiranja v zadnjih dveh mesecih.

izjava

Kadunc je ob podpisu pogodbe izjavil, da ni podpis za nikogar ne poraz ne zmaga, temveč je nujen za nadaljnje normalno delovanje Slovenske tiskovne agencije. Pogodba sloni na uredbi o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije, ki jo je vlada potrdila 11. junija. Ta je predmet spora med Ukomom in STA, saj agencija trdi, da je podlaga za njeno delovanje zgolj Zakon o STA, in ne uredba, ki je podzakonski akt. Uredba naj bi podrobneje urejala opravljanje javne službe STA in njeno financiranje. Opredeljuje vrste in obseg storitev javne službe ter določa nadomestilo za opravljanje javne službe in sklenitev letne pogodbe. Javno službo sicer opredeljuje tudi Zakon o STA. Nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič pogodbe, ki mu je bila ponujena pred njegovim odstopom, ni podpisal ravno zato, ker ni je temeljila na vladni uredbi. 

izjava

Novi direktor Kadunc je podpisal pogodbo, ki sledi diktatu uredbe, a zavrača navedbe, da naj bi bil podpis za STA izhod v sili.

izjava

STA odredbo s tožbo še zmeraj izpodbija na sodišču, ta pa je veljavna, saj sodišče ni zadržalo njene veljavnosti, ko jo je sprejelo v odločanje. Uredba je dala tudi podlago za to, da je javna služba v pogodbi zdaj obračunana drugače kot v preteklosti. Do zdaj je bila vsota za plačilo javne službe vnaprej določena, po novi pogodbi pa bo financiranje potekalo po principu plačevanja storitev oziroma kosovnem načelu. Svoje pomisleke glede takega plačevanja razloži nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič.

izjava

Merilo za plačevanje dela Slovenske tiskovne agencije bo tako število novinarskih in fotografskih izdelkov – stroški dela naj bi se ugotavljali za vsako storitev posebej.

izjava

 

Igor Kadunc se pridružuje mnenju, da je bila uredba preteklih devetih let boljša za opravljanje agencijskega dela, a naj bi pri podpisu pogodbe pretehtal argument, da je Slovenska tiskovna agencija konec koncev državno podjetje. Kot najbolj problematične je Kadunc sicer izpostavil fotografije, ki so opredeljene zgolj kot del javne službe. Če bi država STA prepovedala zaračunavati za fotografije, torej bi ji plačevala zgolj kosovno, za vsako fotografijo posebej, bi nastal izpad v vrednosti okoli 300 tisoč evrov.

izjava

Nekdanjemu direktorju Veselinoviču se je uredba zdela težavna tudi zaradi zahteve, da STA omogoči brezplačen dostop do večjega dela svoje medijske produkcije, kar bi naredilo njene tržne produkte manj zanimive. Z drugimi besedami, nekateri mediji in organizacije, ki STA zdaj plačujejo drago komercialno naročilo, bi se po novem zadovoljili z vsebinami, ki so na voljo zastonj. To bi podrlo finančni model STA.

Urad vlade za komuniciranje pod vodstvom Uroša Urbanije zavzema stališče, da za Slovensko tiskovno agencijo velja določilo o javnih gospodarskih službah, ki od agencije zahteva, da se stroški dela računajo glede na število storitev, in ne po vnaprej postavljeni ceni, kot je veljalo do zdaj.

izjava

Sindikat novinarjev Slovenije je ob junijski izdaji vladne uredbe navedel, da ta predstavlja poseg v uredniško neodvisnost Slovenske tiskovne agencije in prenaša obveznost odločanja o izpolnjevanju obveznosti STA s sveta STA na direktorja Ukoma. Tudi zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji spremembe, ki jih prinaša uredba, še zmeraj označujejo kot sporne; lahko bi temeljito spremenile poslovni model agencije, poslabšale že tako majavo finančno stanje in vplivale na uredniško avtonomijo. Tako Kadunc, Veselinovič, sindikat in Društvo novinarjev Slovenije poudarjajo, da je lahko podlaga za podpis pogodbe zgolj zakon, in ne vladna uredba. 

Kadunčev podpis pogodbe je tako resnično mogoče razumeti kot izhod v sili, saj bi moral v nasprotnem primeru v sredini decembra sprožiti stečajni postopek. STA na ustavnem sodišču še zmeraj izpodbija vladno uredbo zaradi domnevne neustavnosti, a bi bila lahko odločitev sodišča usodno prepozna, ko bi bila Slovenska tiskovna agencija že v stečaju. Vsaj do konca leta se bodo storitve zaračunavale po načelu, ki ga predpisuje vladna uredba. Čeprav lahko na naslovnici marsikaterega medija zasledimo pomislek o koncu agonije Slovenske tiskovne agencije, podpisana pogodba nenazadnje temelji na vladni uredbi, ki jo je zavračala praktično vsa novinarska stroka. Zato pogodba še zdaleč ni razlog za zadovoljstvo – je zgolj akt, ki bo STA rešil pred utopitvijo.