Prišepetovalci. Šestintridesetič.

Prišepetovalci. Šestintridesetič.

Oddaja

UVODNIK

Primitivni del slovenske desnice se je v zadnjem tednu osredotočil na dve podobi Luciferja. Prvi je Alexis Tsipras in njegova Syriza. Zanje Janša ocenjuje, da predstavljajo nujno postajo na poti do dokončne streznitve. O tem, kaj si pod tem pojmom predstavlja, je težko soditi. Pa vendar – ko on in njegovi govorijo o Tsiprasu, v veliki meri še ostajajo znotraj širšega diskurza evropske desnice. Mrmrajo običajne neoliberalne floskule, govorijo o njegovi nesposobnosti in radikalizmu ter skupaj s prominentnimi figurami Evropske ljudske stranke trdno verjamejo, da se bosta Tsipras in Syriza slej ko prej zaletela sama vase in s tem še v večji meri legitimirala politiko konsolidacijske nujnosti. Skratka, če je slovenska primitivna desnica ob prvem Luciferju še obdržala minimum samonadzora, se je tej grupaciji ob drugi podobi Luciferja popolnoma strgalo. Ta drugi Lucifer je, seveda, Erik Valenčič.

Janševih tvitov nima smisla ponavljati. Dejansko, kot je poudaril Boris Vezjak, je vsaka kritika, ki Janši očita pomanjkanje kulture, absolutni understatement; in res je, kot pravi Vezjak, da so Janševi izpadi v osnovi instrumentalne narave, poskusi, da zameša meglo, pri čemer obilno računa na pomoč tudi tistih medijev, ki jih sam razume kot »dominantne«. Pa vendar, ko si ogledamo celotno grupacijo, katere del je, postane jasno, da tudi instrumentalizacija ni le instrumentalizacija. Drugeče rečeno: če se ne osredotočimo le na posamezne izpostavljene tvite, temveč sledimo celotni komunikaciji, se hec konča. V tem polju, recimo, postane možno, da tudi sam Janša retvita patološki članek s portala 24kul, ki se sprašuje, »zakaj slovenski novinarji prikrivajo zločine radikalnih homoseksualnih aktivistov« in na to odgovarja, da »molk slovenskih medijev kaže na grozljivi totalitarizem radikalnih homoseksualnih organizacij v Sloveniji, ki že v celoti nadzirajo slovenske medije«.

Kje torej živimo in do česa smo vendarle strpni? Živimo v državi, kjer lahko Jože Biščak, novinar Reporterja, ob pobudi mestnih svetnikov Združene levice, da bi se mesto Ljubljana, med okupacijo obdano z bodečo žico, pobratilo z Gazo, zapiše tudi tole: »Ljubljana ni bila obdana z bodečo žico zato, da bi bili njeni meščani interniranci v taborišču, ampak zato, da bi zaščitili meščane pred vpadi partijskih in revolucionarnih teroristov, ki so pobijali civiliste.« Torej, živimo v času, ko desnica ne govori več le stare zgodbe, da sta med drugo svetovno vojno obstajala dva tipa odpora, grdi revolucionarni in plemeniti narodnjaški odpor, temveč v celoti prevzame banditsko retoriko tedanjih italijanskih in kasneje še nemških okupatorjev. Živimo v času, ko smo v isto linijo banditov postavljeni partizani in aktivisti, Hamas in prebivalci Gaze, Zvonko Fišer, homoseksualci in Erik Valenčič, v linijo dobrih pa Izrael, nacistični okupatorji, Jože Biščak, Sebastjan Erlah, Janez Janša in vsi ostali njegovi pristaši.

Da se v taki državi na sodišču znajdejo novinarji nekega drugega tipa, je že samo po sebi škandalozno – a še bolj škandalozno je, da je v odgovor na peticijo, katere cilj je odstranitev terorističnega novinarja z RTV Slovenija, sam varuh pravic gledalcev in poslušalcev Lado Ambrožič brez premisleka odgovoril le tole: »Valenčičevo poziranje je, milo rečeno, neprimerno, o zadevi se bosta morala izreči vodstvo zavoda in Programski svet.« Ni ga zanimalo, kdo mu je to poslal, in ni ga zanimalo, da Sebstjan Erlah v peticiji piše tudi, da »ne bi (...) rad, da vaš novinar Valenčič kadar koli ob kateri koli priložnosti napačno odreagira in v skladu s stališči islamskih terorističnih skupin izvede teroristični napad v naši državi.«

T. T.

MONOLOG: Erik Valenčič

Glasba: Gil Scott-Heron - Me and the devil.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Hitro hitro audio gor, da ga lahko celega poslušam!

ja hiiitrooo hitrooo

RŠ čaka na ta prav trenutek objave...ko bo Valenčič v zaporu.

Erik, bravo in hvala, da si na pameten način vrgel jajca na pladen, definitivno bomo MI poskušali nekaj pozitivnega iz tega ven potegnit. Trdno verjamem, da se je vsaj en spreobrnil po tvoji zaslugi. Res je (kot si rekel), da sami o sebi največ povedo, a je vseeno lepo poslušat, če jih kdo ponovi.

p.s. Če bi znal snemat bi šel stabo.

Erik sicer izvrstno presoja mednarodne razmere, samo žal je vpliv SDS-a močno, močno podcenil.

med II SV so domači izdajalci ždeli v hišicah ob bunkerjih ob žičnati ograji, s katero je bilo ograjeno mesto. ali pa so jim naredili poseben šotorček, kjer so potem pred okupacijsko vojsko skriti razvrščali ljudi na naše, tiste, ki grejo v taborišče in tiste za ustrelitev.
janša, potomec kolaborantov in vojnih dobičkarjev, je naredil korak naprej : on javno in pred očmi vseh riše tarče na novinarje, ki razkrinkajo njegovo početje, ki je blizu vojaškega udara. paradomobranci iz Iga so povadili na vojaških poligonih figuro, ki so jo uprizorili na 1. ljubljanski vstaji. naciskini imajo povezave s SV in vrhom policije, ne samo vrhom SDS. zato je Janša Valenčiča kar javno izdal tujim službam. seveda, to bi naredil morda skrivoma, samo kaj, ko ima Rupel vse številke služb (kot je enega od argumentov za njegovo ponovno ministrovanje navedel Pahor : rokovnik in imenik drži za celo SLO Rupel)

Janša ni potomec vojnih dobičkarjev. On je vojni dobičkar!

Super monolog, ni kaj za dodat. Bravo, Erik!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness