Prišepetovalci. Oseminpetdesetič.

Oddaja

UVODNIK

V zadevi Magna Steyr je bila situacija za hip videti politično obetavna. Po prvem valu, ko je neaktivnost drugih za svojo prihajajočo agendo izkoristil Bojan Požar, se je morala ta čudežna naložba v zadnjem tednu soočiti z neko mnogo manj pompozno, a v očeh oblasti še mnogo bolj zoprno oviro – s skupino nevladnih organizacij, ki so napovedale pritožbo na okoljevarstveno soglasje. Ne bi bil sicer ravno prepričan, da se Miro Cerar tudi v tem primeru ni prepuščal ideji destruktivnega ozadja – a ker te organizacije niso ravno Bojan Požar in niso ravno Vili Kovačič, svojih konstruktov vendarle ni mogel izreči na glas. V njegovem srcu je vendarle zelena Slovenija, in če so iskreno zeleni videti tudi njegovi nasprotniki, je treba poseči po drugačni taktiki. Pritisk mora postati objektiven, spregovoriti mora situacija sama, razodeti mora vso tisto kompleksnost, na katero pozabljajo vsi tisti, ki niso zeleni na njegov način, vsi tisti, ki niso tudi, temveč zgolj zeleni.

Dejstvo, da bi se lakirnica rada postavila točno na to mesto in ne drugam, dejstvo, da bi se rada postavila prav na lokacijo, kjer bi bilo mnogo bolj logično kmetovati, dejstvo, da je nastopila kot očitni tujek, ki se mu morajo prilagoditi vsi mogoči elementi okolja, od zemlje in gozda do vode – to dejstvo mora biti iz neoliberalne kaprice preinterpretirano v čisto nujnost. Magna ne sme biti videna kot simbol uničevalne ignorance do okoljske problematike, kot simbol ignorance narave s strani družbe, temveč obratno: začutiti jo moramo kot znamenje višjega reda, ki razkrinka ignoranco same narave in njenih abstraktnih zagovornikov do globljih družbenih, ekonomskih in socialnih problemov. Okoljevarstvena panika, ki je nastopila po njenem posegu, je zato sicer razumljiva, a dejansko ni nič drugega kot signal tega, da smo zadeli njeno šibko točko, nič drugega kot signal izmikanja realnosti. Bolj ko je intenzivna, bolj ko je glasna, bolj ko je v besedaj načelna, bolj razkrinka praznost svojega spektakla in bolj priča o globinah Magninega poslanstva.

Znamenje višjega reda, kakršno je Magnina lakirnica, pa, jasno, potrebuje oznanjevalce, oznanjevalce, ki so kompleksnost zmožni prevesti v človeški jezik, oznanjevalce, ki nadčloveško kompleksnost sodobne Božje intervencije preobrnejo v slabo vest, slabo vest socialne stiske. In jasno, prav zato so oblasti prišli tako prav tisti samodeklarirani zgolj-Štajerci, ki so se prejšnji petek zbrali pred sedežem Umanotere v Ljubljani. Poglejte jih, je sporočala oblast, ko je tiho stala ob strani, poglejte jih, ti preprosti Štajerci so kompromis sposobni sprejeti, zmožni so se žrtvovati, živeli bodo ob novi tovarni, pa so vendarle sposobni začutiti, da je v igri višji cilj, prihodnost vseh nas, tudi vaša prihodnost, tudi prihodnost zelene Slovenije. Le ta vas namreč hrani, le ta vam omogoča, da svoje poslanstvo reducirate le na skrb za enega akterja, na skrb za naravo, ki bi, roko na srce, tudi sama lahko bolje razumela, da smo njen del tudi mi, preprosti ljudje.

V sodelovanju s šefi Magne, ki so obljubili izgradnjo industrijskega tira, še enega lokalnega tira, ki bo Slovenijo napravil zeleno, in ob konstruktivni pomoči dveh nekdanjih mariborskih županov, dveh razodetih bivših politikov, so okoljevarstvene organizacije po vrsti odstopile od pritožbe. In zanimivo, prav Gibanje TRS, prav tista med njimi, ki je daleč najbližje strankarski politiki, je v podtaknjeno vabo ugriznila najmočneje. A pozor, ne gre za to, da so v svoji predaji ostali tiho, ne gre za to, da so zamenjali svoja stališča, ne gre za to, da v sporočilu za javnost ne bi pokazali pokončne hrbtenice. Še kako so jo pokazali – a pokazali so jo v momentu njenega lomljenja.

V sporočilu za javnost so razkrili vse mogoče, od historiata oblastnih manipulacij do neposrednih pritiskov na okoljevarstvenike. In dejansko, če je oblast takšna, kot so jo orisali, bi nas morali pozvati, da od nje zbežimo – a ker so slišali klic preprostega ljudstva, ker so se ovedli moralne dileme, ker jih je napadla slaba vest, so se vendarle odločili, da jo pustijo pri miru. »Globoko razumemo,« so zapisali, »izjemno socialno stisko številnih prebivalcev širšega območja Podravja, Štajerske ter tudi izraženo zelo prevladujočo pripravljenost lokalnega prebivalstva, da sprejme na svoja pleča potencialna okoljska tveganja. To je pri naši ključni odločitvi, v konkretnem primeru predvidene lokacije Magne v Hočah, minimalno prevesilo v ne-nasprotovanju okoljevarstvenemu soglasju.«

Prav situacija, ko se pokončna hrbtenica okoljevarstva zlomi ob socialni stiski, na tej podlagi pa v isto oblast, ki jo je tik pred tem obtožila praktično kriminalnega početja, ponovno položi vero, prav moment, ko se hrbtenica ne upogne, temveč se zlomi, medtem ko je prepričana, da je ostala trdna, prav to pomeni ugrizniti v vabo, ki so jo oblastne strukture – od vlade in kapitala do instrumentaliziranega malega človeka – nastavile okoljevarstvenikom. Hujši ko so očitki, ki jim sledi »pa vendar«, večji je triumf.

»Naj bo ta primer spodbuda ostalim akterjem,« je v odzivu na prvega od sklenjenih kompromisov zapisal Cerar. In če si pri tem zamislimo zadovoljni nasmešek na njegovem obrazu, nam hitro postane jasno, kakšno bi bilo v tem primeru lahko vodilo eko politike. Eko politika se mora pričeti pri okoljevarstvu in okoljske probleme mora predstaviti kot tisti element sistema, za katerega je nedopustno kadarkoli priznati, da je v protislovju z reševanjem socialne stiske. A ko se zgosti v pokroviteljsko zadovoljnem nasmešku predsednika vlade, zadošča preprosta maksima: delovati na način, da se ta nasmešek nikoli ne bi pojavil.

T. T.

MONOLOG: Janez Markeš

Glasba: Portishead – Requiem for Anna, Courtney Love – Bad Romance

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.