Terminal iz karantene

Terminal iz karantene

Mnenje, kolumna ali komentar
26. 3. 2020 - 16.00

Nameravala sem pisati o bankah. Toda v teh čudnih časih mislim, da banke nikogar prav posebno ne zanimajo, zato bom to temo pustila za »boljše čase«. Tokrat bom malo bolj lahkotno razmišljala o podpori državljanom in gospodarstvu zaradi posledic epidemije.

Še dobro, da imamo vlado s polnimi pooblastili. Si lahko predstavljate ukrepanje vlade, ki opravlja tekoče posle! Verjetno bi imeli več kot z epidemijo samo opraviti s polemiko o tem, kaj sme in česa ne sme početi vlada, ki opravlja tekoče posle.

Ker je nova vlada ugotovila, da sekretariat za nacionalno varnost in ministrstva niso dovolj operativni, da bi bili kos zahtevnim nalogam, je ustanovila krizni štab, in to v ožji in širši zasedbi. Ta oblikuje konkretne ukrepe za zajezitev širjenja virusa in vnaprejšnjo medsebojno koordinacijo. Imenovan je bil tudi uradni govorec štaba, ki pa naloge informiranja javnosti v zvezi z ukrepanjem vlade očitno ni prevzel v celoti. Tudi kadar opravlja svojo nalogo, ni tako prepričljiv, kot ga imam v spominu izpred tridesetih let. Ali je temu kriva moja ali njegova starost, ne vem, ampak deluje mi, kot bi bil iz »črno-belih časov«, kot bi dejal moj vnuk. V trenutku, ko tole pišem, je vlada že razpustila krizni štab, njegove naloge pa so prevzela ministrstva. Očitno so se na ministrstvih ustrezno postrojili in tako postali spet dovolj operativni. Glavni govorec kriznega štaba bo odslej postal glavni govorec vlade na temo epidemije, zakaj to ni direktor urada za informiranje, nam ni znano. 

Ne glede na to, da imamo glavnega govorca, pogosto vidimo in slišimo tudi ministre. Minister za gospodarstvo in minister za obrambo tako drug mimo drugega razlagata vsak svojo zgodbo o izgubljenih maskah, še dobro, da medtem Čeferin priskrbi dve izdatni donaciji zaščitne opreme. Dobro je tudi, da imamo samoiniciativne podjetnike, ki se lotijo izdelave zaščitnih mask, saj očitno državne nabave pod okriljem gospodarskega ministra niso uspešne. Upamo lahko, da se bo stvar izboljšala z ustanovitvijo medresorske skupine »za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme«, kar bi lahko razumeli tudi kot klofuto gospodarskemu ministru.

Ministrica za kmetijstvo razlaga krizni dodatek za upokojence, čeprav je le-ta v domeni ministra za delo in socialo. Krizni upokojenski dodatek je precej nenavaden dodatek za te čase. Ne rečem, da ni dobro, da tisti z nizkimi pokojninami dobijo nekaj dodatnega denarja, vendar je argumentacija ministrice za kmetijstvo slaba. Prav za upokojence se je zaradi omejitev gibanja najmanj spremenilo – zakaj bi torej v teh časih rabili več denarja kot sicer? Dobro je, da so stranke začele tekmovati za upokojene volivce. Morda se bo na račun tega socialni položaj upokojencev tako izboljšal, da ne bodo več izpostavljeni revščini.

Notranji minister nas občasno ustraši z napovedjo ostrejših ukrepov, ki prihajajo, pa se potem k sreči izkaže, da jih ne bo, ker smo očitno kar precej pridni pri izvajanju obstoječih, saj smo po naravi precej ubogljiv narod, tokrat pa se je temu pridružil še strah. Če je groženj preveč, notranjega ministra malo utiša glavni govorec kriznega štaba. Da zna biti minister za notranje zadeve zelo prepričljiv, je dokazal tudi predsednik države. Takoj, ko je nehal »čilirati« na domačem balkonu,  je podprl predlog notranjega ministra, da se policiji na južni meji po potrebi pridružijo vojaki. Ne razumem čisto dobro, zakaj se tako bojimo njihovega sodelovanja, kadar je to nujno potrebno. Če se pri vsem tako radi zgledujemo po drugih državah, zakaj se ne bi še pri sodelovanju policije in vojske? Naknadno se je izkazalo, da tega sodelovanja še ne rabimo. Morda kdaj drugič.

Predsednik vlade skorajda nikoli ne pozabi povedati, da je prejšnja vlada zamudila pravi čas za ukrepanje, in se tako vnaprej zavaruje morebitnih pomanjkljivosti svojega ravnanja. Občutek imam, da je iz istega razloga imenoval tudi Lahovnikovo strokovno skupino, ki je pripravila izhodišča za ukrepe prebivalstvu in gospodarstvu, kar je moč razumeti tudi kot še eno zaušnico gospodarskemu ministru. V omenjeni skupini so poleg gospodarstvenikov tudi znani univerzitetni profesorji. Nekateri med njimi tudi nekdanji bolj ali manj uspešni ministri levih in desnih vlad in nekateri, ki so jim pogosto ponujali ministrovanja ali guvernerstvo, a so ta vabila vedno zavrnili in raje nastopali v svetovalski vlogi. Skratka ljudje, ki se spoznajo na stvar in o tem učijo bodoče predsednike vlade in ministre. Kot so povedali na torkovi tiskovni konferenci, so med vikendom pripravili predlog in pri tem pregledali tudi predloge sindikatov, gospodarske zbornice, obrtne zbornice in še koga ter pripravili izbor, ki naj bi bil optimalen, a ne dokončen, saj drugi paket še sledi. Pohvalno je, da so to počeli brez plačila. 

Ukrepi, kot so bili predstavljeni, so v veliki meri podobni tistim, ki sta jih že sprejeli Nemčija in Francija. Javnost se je odzvala zelo pozitivno, že dolgo nismo istočasno slišali hvale tako s strani gospodarske in obrtne zbornice kot sindikatov. Upamo lahko, da pri nomotehnični obdelavi ukrepov ne bo prišlo do birokratskih ovir in časovnega odloga pri realizaciji. Trditev, da so predlagani ukrepi doslej največja državna pomoč, ne drži povsem, saj je bila pomoč bankam pred sedmimi leti vrednostno bistveno večja. Ampak to ni pomembno. Pomembno je, da bodo pomoč dobili vsi, ki jo rabijo, in to takoj. Pomembno je, da finančni minister ne poteguje ročne zavore, česar tudi še nismo doživeli, in da je Evropska komisija pripravljena na uveljavitev izjem pri uresničevanju fiskalnega pravila. In sedaj je pomembno predvsem to, da se pripravi razumljiv in jasen zakon, ki se bo lahko takoj začel izvajati. Politična volja je. Pravni strokovnjaki bodo že našli najkrajšo pot do njegove uveljavitve, čeprav se glede tega verjetno ne bodo čisto poenotili.

Po tem, kar je javno dostopno, vse skupine prebivalstva in vsi gospodarski subjekti vendarle niso obravnavani enakopravno. Ponovno so kratko potegnili samostojni podjetniki in prekarni delavci. Samostojni podjetniki bodo sicer, skupaj s prispevki,  deležni 800 evrov pomoči mesečno, nimajo pa bolniškega nadomestila, če zbolijo za koronavirusom, kot ga imajo na primer kmetje. Prav tako ne prejmejo nadomestila za varstvo otrok, kot to velja za zaposlene. Za prekarne delavce, ki so izgubili priložnostna dela, trenutno ni na voljo nič razen socialne pomoči. In seveda humanitarne organizacije in humanitarni delavci. Morda pridejo na vrsto v naslednjem paketu, pri katerem bodo sodelovali dobri poznavalci prekarnega dela, ki bodo znali svetovati, kaj bi bilo treba storiti, da se pomaga tudi tej skupini.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.