Nepremičninske strategije ŠOU

Oddaja
19. 6. 2021 - 18.00

Začetek postopka prodaje nepremičnin ŠOU na Kersnikovi 4 in 6 ter na Vojkovi 63
 / 21. 5. 2021
Prejšnji mesec je ŠOU v Ljubljani na spletno stran nepremicnine.net objavil vabilo k oddaji nezavezujočih ponudb za paketni nakup treh od štirih nepremičnin, ki so v lasti ŠOU. Paket je vključeval nekaj prostorov v prvem in drugem nadstropju nepremičnine na Vojkovi 63, večino prostorov v lasti ŠOU na Kersnikovi 6 in klet na Kersnikovi 4. Zbiranje ponudb se je zaključilo 1. junija, se pravi pred skoraj dvema tednoma. S strani ŠOU nismo prejeli odgovora o uspešnosti oglasa. O morebitnih ponudbah in nadaljnjih korakih v zvezi z nameravano prodajo nepremičnin pa po naših informacijah niso bili obveščeni niti vsi poslanci in člani administracije ŠOU.

V današnjem ŠOUvizorju se bomo ukvarjali z omenjeno nameravano prodajo nepremičnin ŠOU v Ljubljani in s Študentskim kampusom, ki je poleg Hiše SRCE na Kersnikovi 6 edina nepremičnina, ki v trenutno veljavni strategiji upravljanja nepremičnin ŠOU ni predvidena za prodajo. Oddajo bomo zaključili s kratkim pregledom preteklih nepremičninskih poslov in investicij v nepremičnine ŠOU, ki jih je tekom osmih let svojega direktorovanja vodil Andrej Klasinc.

Poročilo zasedbe z dne 28. maja 2021
 / 31. 5. 2021
Preden se spustimo v nepremičninske strategije ŠOU v Ljubljani, moramo pojasniti, da od 28. maja dalje, se pravi od prihoda protestnikov na Študentski kampus, s strani ŠOU nismo prejeli nobenega odziva na novinarska vprašanja. Klemen Petek je v zadnjem sporočilu za javnost tovrstno strategijo odnosov z javnostmi obrazložil s naslednjimi besedami: »Ker je več kot očitno delovanje novinarjev na Radiu študent del osebne vendete proti ŠOU in meni osebno, vodstvu radia sporočam, da z današnjim dnem prekinjam vsakršno sodelovanje, kot tudi odgovarjanje na novinarska vprašanja s strani posameznikov, ki v svojem prostem času uničujejo lastnino ŠOU, spodbujajo k nasilju ter ustrahujejo študentke in študente, ki delajo na naši skupni organizaciji.«

Imenovanje volilne komisije in NK ŠOS, poročilo predsedstva, poslanske pobude in vprašanja
 / 28. 5. 2021
V petek pred protestom smo s strani ŠOU tako prejeli še zadnje izčrpne odgovore v zvezi z nameravano prodajo precejšnjega dela nepremičnin ŠOU. Kot je Petek povedal že na 8. redni seji študentskega zbora, nam je tudi piarovka Iva Meršnik odgovorila, da je razlog za načrtovano prodajo »uravnavanje likvidnih sredstev organizacije v luči priložnosti na nepremičninskem trgu«, sredstva od prodaje pa bodo namenjena za »likvidna sredstva in rezervni sklad«.

Strategijo upravljanja nepremičnin, ki predvideva prodajo večjega dela objektov v lasti ŠOU, je študentski zbor sprejel hkrati s proračunom. Za sprejem so glasovali poslanci skupin Povezani in Modro za študente, pet poslancev kluba Zagon pa je glasovalo proti. Kljub temu mora direktor pred kakršnokoli prodajo nepremičnin pridobiti tudi soglasje študentskega zbora za konkretno razpolaganje. Ines Fridrih, vodja poslanske skupine Modro za študente, nam je pojasnila, da poslanci njihovega kluba ne podpirajo prodaje nepremičnin za vsako ceno, podpirajo pa prodajo dela nepremičnin, ki ŠOU ne koristi, po konkurenčni ceni. Dodala je še, da je »primarna naloga ŠOU zastopati študentke in študente ter pripravljati projekte zanje, med te naloge pa ne sodi upravljanje s kopico nepremičnin, ki jih je potrebno redno vzdrževati, to pa s seboj prinaša visoke stroške, ki pomenijo manj denarja za študentske dejavnosti.« Skupina Modro za študente po besedah Fridrih želi, da se sredstva od prodaje nepremičnin namenijo »krpanju proračuna«.

Aleksander Milićević, vodja poslanske skupine Povezani, nam je odgovoril le, da je del sprejetega finančnega načrta tudi strategija upravljanja nepremičnin. Sarah Tkalec, vodja poslanskega kluba Zagon, pa je povedala, da poslanci njihovega kluba ne podpirajo postopne odprodaje nepremičnin in stekanja sredstev od prodaje v Študentski kampus, kot to predvideva strategija upravljanja nepremičnin ŠOU, ne strinjajo pa se tudi s trenutnim načinom uporabe nepremičnin oziroma oddajo prostorov v komercialne namene. Opozorila je tudi na nizko izklicno ceno nepremičnin v oglasu, predvsem prostorov Kluba K4, ki so bili ocenjeni na vrednost 1.000 evrov na kvadratni meter.

MOL in ŠOU z dražbo v prodajo prostorov
 / 29. 8. 2019
Prostori Kluba K4 so bili v javno dražbo vključeni že januarja 2019, ko je ŠOU prodajal tudi ostale svoje prostore na Kersnikovi 4. ŠOU je takrat namreč pripravil dva razpisa za prodajo, enega s kletjo in enega brez. Klet je ostala v lastništvu ŠOU, saj je podjetje Gast Gostinstvo kupilo zgolj ostale prostore. Leta 2019 je bila vrednost kleti ocenjena na 700.000 evrov, medtem ko je izklicna cena v letošnjem oglasu znašala le 470.000 evrov. S ŠOU so nam s tem v zvezi odgovorili zgolj to, da je bila cena določena v skladu s trendi na trgu nepremičnin.

Po besedah ŠOU posebni pogoji za prodajo prostorov na Kersnikovi 4, na primer ohranitev dejavnosti kluba, niso bili predvideni. Ines Fridrih, vodja poslanskega kluba Modro za študente, nam je sporočila, da so v klubu do prodaje kletnih prostorov trenutno zadržani, saj si želijo »ohranitve legendarne klubske dejavnosti K4«.

Ali smo že izgubili Kersnikovo?
 / 17. 6. 2021
Legendarno klubsko dejavnost trenutno vodi podjetje Gast Ent, ki upravlja tudi s klubom Cirkus, klubom Shooters, Centralno postajo in restavracijo Slovenska hiša. Gast Ent je sicer del mreže Gast holding, pod katero spada tudi Gast Gostinstvo, ki ima v lasti prostore nad Klubom K4. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da podjetja, ki so del mreže Gast holding, niso zainteresirana za nakup nobenih drugih nepremičnin ŠOU, niti Kluba K4. Gast Gostinstvo bo del prostorov, ki jih je od ŠOU kupilo v letu 2019, oddajalo, v delu prostorov pa bo upravljalo s hostlom. Ana Oberstar, vodja projekta Lok4cija, nam je sporočila, da naj bi ostale prostore najemalo podjetje Lokacija d.o.o., katerega družbenik je sicer Gast Gostinstvo. Pri Lok4ciji naj bi šlo za blagovno znamko, ki združuje lokal Zorica, Tink4food in Klub K4.

 

Kot že omenjeno, namerava ŠOU v celoti ohraniti zgolj lastništvo nepremičnine na Pivovarniški 6, kjer deluje Študentski kampus. Glede na Strategijo upravljanja nepremičnin ŠOU 2021-2022 naj bi se kampusu namenila tudi sredstva, pridobljena s prodajo ostalih nepremičnin. Ob predstavitvi projekta kampusa leta 2014 je bilo sicer načrtovano, da se bodo investicije v urejanje prostorov na Pivovarniški 6 zaključile leta 2016, a ŠOU za razne obnove kampusa še vedno namenja precejšen del vsakoletnih proračunskih sredstev.

Trenutno na Pivovarniški 6 poteka investicija v ureditev rdeče stavbe, za katero je predsedstvo ŠOU namenilo 80.000 evrov. S ŠOU so nam sporočili, da je prenova zgradbe potrebna, saj bodo z njo »pridobili veliko površino, namenjeno obstoječim in novim dejavnostim«. V rdeči stavbi delujejo čitalnice in picerija, katere lastnik je Jan Vogler, nekdanji poslanec študentske skupine Povezani, pridruženi prostori pa so po besedah ŠOU namenjeni »učenju, društvenim dejavnostim in drugim aktivnostim«.

Kaj imata skupnega waldorfski vrtec in ŠOUL?
 / 2. 4. 2021
Rdečo stavbo na Kampusu je ŠOU sicer urejal že v prejšnjem mandatnem obdobju. Leta 2020 naj bi ureditev tamkajšnjih skladiščnih in poslovnih prostorov ŠOU stala 75.409 evrov. V letu 2019 pa je podjetje Etekta za 38.000 evrov in 60 centov uredilo teraso rdeče stavbe. Istega leta je Etekta sodelovala tudi pri ureditvi zelene stavbe na Pivovarniški 6, za katero je ŠOU namenil 35.000 evrov. Poleg tega je bilo podjetje aktivno tudi v zvezi z gradnjo vrtca na Vojkovi 63. Glede na zapisnike predsedstva je bilo Etekti v letu 2019 za raznovrstna gradbena dela izplačanih približno 43.000 evrov. Etekta izmed vseh oseb javnega prava največ posluje s ŠOU v Ljubljani in s Študentsko organizacijo Slovenije. Po podatkih Erarja je ŠOU v Ljubljani leta 2020 omenjenemu podjetju izplačal okrog 66.513 evrov, kar predstavlja približno 44 odstotkov vseh prihodkov podjetja v lanskem letu.

Potek najemne pogodbe z zavodom ŠOBA
 / 27. 12. 2016
Etekta je bila do lani registrirana na Vojkovi 63, ki je v večinski lasti ŠOU. Trenutni lastnik podjetja je nekdanji podpredsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru Davor Račič, ki je bil leta 2018 v aferi Brumen pogojno obsojen zaradi pomoči pri zlorabi uradnega položaja. Podjetje je leta 2013 sicer ustanovil Jernej Neubauer, nekdanji pomočnik predsednika ŠOU v Ljubljani. Neubauer je bil od leta 2006 do leta 2014 tudi direktor nekdanjega Zavoda ŠOBA, s katerim je Univerza v Ljubljani oziroma Fakulteta za družbene vede leta 2002 sklenila pogodbo o neodplačnem najemu prostorov NetCafeja. Zavod je prostore lokala oddajal v podnajem, prihodke od najemnine pa naj bi razdeljeval med fakultetna študentska društva. Kot je takrat poročal portal Svet24, nekatera izmed upravičenih društev s tega naslova v času Neubauerjevega direktorovanja niso prejela nobenih sredstev. Neubauer je bil v tem času tudi zastopnik Kluba študentk in študentov FDV, ki je bilo eno izmed društev, ki je prihodke prejemalo. Poleg tega so se v tem času prostori NetCafeja, ki je bil sicer fakultetni lokal, uporabljali tudi za izvajanje predvolilne kampanje skupine Modro za študente.

Izčrpavanje proračunske rezerve ŠOU
 / 22. 2. 2021
Poleg omenjenih investicij, ki so bile financirane iz postavke za amortizacijo, je ŠOU urejanju prostorov na Pivovarniški 6 namenil tudi nekaj sredstev iz proračunske rezerve. Ta se sme po notranjih pravilih ŠOU sicer uporabljati zgolj za nepredvidene naloge ali aktivnosti, ki imajo izredno naravo, za pokrivanje izgub in za namene, za katere se med letom izkaže, da jim v finančnem načrtu niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Ena izmed nepredvidenih nalog izredne narave je bila v letu 2019 tudi posodobitev piknik prostorov Študentski kampus, za katero se je iz postavke za proračunsko rezervo namenilo 7.000 evrov. Sklep je predlagal Tilen Vodeb Žmavc, ki je bil že v prejšnjem mandatnem obdobju član predsedstva iz kvote Povezanih. Žmavc je bil imenovan tudi za vodjo izvedbe projekta.

Kljub temu, da ŠOU v Ljubljani redno vlaga lastna sredstva za obnovitvena in investicijska dela na Kampusu, iz Študentskega kampusa opozarjajo na »mačehovski odnos« ŠOU v Ljubljani do zavoda. Citiramo: »S strani vladajočih struktur predstavnikov skupine Modro za študente, ki vsa ta leta krojijo sam vrh organizacije in modro politiko, nam uradno in neuradno vse do danes ni uspelo izvedeti, zakaj ne želijo, da se edini študentski kampus v Republiki Sloveniji v celoti dokonča in študentom nudi storitve na najvišjem nivoju.« Po mnenju Študentskega kampusa bi za dokončanje projekta namreč potrebovali še vrsto novih objektov in dodatno infrastrukturo. To naj bi vključevalo vsaj »premično streho v traktu čitalnic in steklenjaka po vzoru Križank, večnamensko športno dvorano,  večnamenski prostor, saniran prostor okoli A1 oddajnika, modernizacijo dostopnih točk, nadgradnjo wifi in sistema, urejeno in varno parkirišče za obiskovalce, urejen park e-mobilnosti« in tako dalje. Med drugim naj bi Kampus potreboval tudi dokončano infrastrukturo za izvajanje storitev avtokampa v centru mesta. Ideja o kampu za avtodome, ki bi obratoval v poletnih mesecih, ko na kampusu ni študentov, je bila sicer že del začetnega načrta dejavnosti, ki naj bi se izvajale na Pivovarniški 6, a se pozneje ni več omenjala. Celoten seznam nujne infrastrukture, v katerem je seveda tudi »popravljen[a] infrastruktur[a] katero so uničili nezakoniti protesti,« je priložen prispevku na spletu.

 

Od združitve zavodov Socialni inkubator in Študentska menza leta 2015 v Zavod Socialni inkubator Študentski kampus je ta najbolje financiran zavod družine ŠOU, njegova proračunska sredstva pa so do letošnjega leta postopoma rasla. Leta 2016 je študentski zbor Kampusu v okviru njegove proračunske postavke namenil 195 tisoč evrov, naslednja tri leta 395 tisoč evrov letno, leta 2020 pa 481 tisoč evrov. Poleg omenjenih zneskov je Kampus v letih 2017 in 2018 prejel še 150 tisoč evrov za »delovanje in sofinanciranje študentskih društev« ter 130 tisoč evrov leta 2017 in 110 tisoč evrov leta 2018 za subvencioniranje študentske prehrane. Pri slednji je najverjetneje šlo za sofinanciranje študentske menze na Kersnikovi 6, s katero je v tem času upravljal Kampus.

Poleg investicij iz proračunske postavke za amortizacijo, proračunske rezerve in velikega dela sredstev, ki jih Zavod Kampus prejme na lastni postavki vsakoletnega proračuna ŠOU, študentska organizacija v projekt kampusa vlaga tudi na druge načine. ŠOU v Ljubljani je namreč Kampusu na tretji redni seji predsedstva leta 2019 odpisal posojilo v višini 48.000 eur, na isti seji pa mu je predsedstvo odobrilo povečanje sredstev v višini 20 tisoč evrov zaradi »povečanega obsega delovanja«. V letu 2020 pa je ŠOU Kampusu namenil približno 62.291 evrov visoko dolgoročno posojilo.

Imenovanje volilne komisije, finančno poročilo za leto 2020 in poročilo predsedstva
 / 26. 4. 2021
Odobritev kredita sicer sama po sebi, oziroma dokler se zavoda brez razloga ne oprosti vračila, ni sporna, saj ŠOU v Ljubljani redno daje posojila svojim zavodom - preteklo leto sta poleg Kampusa dolgoročni posojili prejela še Študentska svetovalnica in Zavod Kersnikova. Kljub temu je pomenljivo, da direktor Andrej Klasinc ob predstavitvi poslovnega in računovodskega poročila na sedmi letošnji redni seji študentskega zbora tega dejstva ni predstavil. ŠOU smo vprašali, če obstaja kakšna garancija, da bo Študentski kampus tokrat vrnil posojenih 62.291 evrov. Citiramo odgovor: »Vrača po navedenih anuitetah z zavarovanjem transferne pogodbe.«

Višina financiranja je bila še posebej sporna v preteklem letu, ko je bil kampus skoraj celo leto zaprt, a je kljub temu porabil večino namenjenih sredstev. Iz bilanc za leto 2020, dostopnih na Gvinu, je razvidno, da so bili poslovni odhodki Kampusa za leto 2020 visoki skoraj 600 tisoč evrov - od teh je šlo nekaj manj od 395 tisoč evrov za stroške storitev ter približno 150 tisoč evrov za stroške dela. V pričujočem letu sta redno zaposlena na študentskem kampusu le še direktor Alen Nikola Rajković in prokurist Uroš Novak - prvi za svoje delo prejema 3250 evrov bruto, drugi pa 3244 evrov bruto. Strošek njunih plač je v finančnem načrtu Kampusa za pričujoče leto z 80.000 evri tudi najvišja postavka.

Poročilo s 7. seje Študentskega zbora
 / 16. 2. 2015
V projekt kampusa naj bi se stekalo toliko sredstev, saj naj bi deloval kot študentski center, pod okriljem katerega bi se na enem mestu izvajale dejavnosti ŠOU, namenjene izključno izboljšanju vsakdana študentov. Dejansko pa se v okviru Študentskega kampusa izvajajo povsem komercialne dejavnosti, ki jih ponujajo že drugi subjekti na trgu. Poleg tega se za izvajanje teh dejavnosti navadno izbira subjekte, ki so tako ali drugače povezani s trenutnimi in nekdanjimi funkcionarji ŠOU.

Socialni inkubator Študentski kampus na Pivovarniški 6 upravlja ali daje v podnajem večino objektov ŠOU. Kampus prostore trenutno oddaja osmim podnajemnikom. Del rdeče stavbe najema podjetje Mohito oziroma že omenjena Picerija Kampus, ki jo vodi nekdanji poslanec skupine Povezani. Stavbo v severozahodnem delu Kampusa najema podjetje Puzzle, ki je v lasti Barbare Bole, žene prokurista ŠOU Andreja Boleta. To podjetje na Kampusu upravlja s Sobo pobega Escape Coin. Projekt Escape Coin sicer podpira tudi turistična agencija Roundabout, zastopnik katere je tudi Tomaž Juvan, nekdanji direktor Zavoda ŠOUhostel.

Poleg omenjenh subjektov prostore od Kampusa najemajo še s.p. Nlight, ki ponuja masaže, e-Študentski servis, Inženirsko društvo, Slovenska univerzitetna športna zveza, Zavod ŠOU Šport in Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru. Študentski kampus trenutno najemnine obračunava le tistim, ki svoje dejavnosti lahko izvajajo. Poleg najemnih pogodb ima Kampus trenutno sklenjeni še dve pogodbi o sponzorskem sodelovanju - eno z NLB in drugo z Zavarovalnico Vzajemna.

Razum, dejstva in logika sredstev ŠOU, namenjenih Kampusu
 / 27. 2. 2021
Zavod Socialni inkubator Študentski kampus izvaja tudi letni razpis za sofinanciranje študentskih društev. V letu 2020 Kampus ni izvedel nobenega razpisa, saj je, citiramo, »[z]aradi nedopustnega posega vlade Republike Slovenije v avtonomno delovanje in financiranje študentskih organizacij tudi Kampus izgubil velik del sredstev.« V letošnjem letu je za različna sofinanciranja študentskih vsebin v proračunu zavoda predvidenih 32.000 od 381.250 evrov vseh načrtovanih prihodkov. Okvirna višina vseh razpisnih sredstev za sofinanciranje študentskih društev je v letu 2019 znašala 7.000 evrov.

Precej študentskih društev, ki so bila v letu 2019 med prejemniki razpisnih sredstev, je sicer povezanih s trenutnimi in nekdanjimi študentskimi funkcionarji. Društvo Utrip, katerega zastopnik je Rok Petrič, nekdanji član predsedstva iz kvote Povezanih, je na primer prejelo 1.200 evrov, Društvo mladih pivovarjev, katerega zastopnik je Rok Medved, trenutni član predsedstva iz kvote Modrih, 1.100 evrov, Športno društvo ZF, katerega zastopnik je Mitja Zorič, nekdanji član predsedstva iz kvote Povezanih, 1.200 evrov, Društvo študentov ljubljanskih fakultet, katerega zastopnik je Tim Nemeček, nekdanji član predsedstva iz kvote Modrih, 1.200 evrov. Naslovi projektov, za katera so omenjena društva prejela sredstva, razen podatkov o vsakoletnih uspešnih prijavah na razpise Kampusa ob vnosu v spletni iskalnik sicer ne dajejo nobenih zadetkov.

 

Poročilo z 12. redne seje ŠZ
 / 27. 4. 2015
Kot je bilo znano, še preden je ŠOU kupil zemljišče na Pivovarniški 6, bo v bližnji prihodnosti čez Kampus tekel Tivolski lok, zaradi česar bo ŠOU v Ljubljani moral nepremičnino prodati. Če citiramo besede direktorja Andreja Klasinca iz leta 2015, to pomeni, da »bomo pač nekaj zaslužili«. ŠOU tako v prihodnosti najverjetneje pričakuje visoko odkupno ceno oziroma odškodnino za zemljišče. To hipotezo potrjuje tudi dejstvo, da je ŠOU vsaj od maja 2018 ter do konca preteklega leta najemal podjetje Vitoma PR za odnose z javnostmi. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da naj bi podjetje vodstvu ŠOU pomagalo pri iskanju potencialnih investitorjev oziroma kupcev zemljišča na kampusu. Vitoma PR je sicer podjetje dveh bivših študentskih funkcionarjev, ki je od maja 2018 do aprila 2021 od ŠOU v Ljubljani prejelo nekaj več kot 50 tisoč evrov. Na katerih področjih je Vitoma PR sodelovala s ŠOU, komentira lastnik in zastopnik podjetja Zdenko Škraban.

Izjava

Škrabana smo vprašali še, če so neposredno sodelovali s Slovenskimi železnicami.

Izjava

O poslovnem sodelovanju med ŠOU in podjetjem dveh bivših funkcionarjev
 / 4. 5. 2021
Pravkar slišane izjave o vsebini sodelovanja med Vitoma PR in ŠOU se sicer ne skladajo z odgovori, ki smo jih tekom tega leta prejeli s strani piarkovke ŠOU Ive Meršnik. Po njenih besedah je Vitoma PR za ŠOU opravljala naslednje storitve: »[S]vetovanja na področju odnosov z javnostmi in področjih, povezanih s študentsko problematiko ter razmerji na državno politični ravni.« Po besedah Meršnik naj bi na Vitoma PR »svetovali /.../ skupnim službam za razne tekoče zadeve.«

Kot se zdi, je vodstvo ŠOU v Ljubljani zakrivalo poslovno sodelovanje z Vitoma PR. To tezo potrjuje predvsem dejstvo, da je sodelovanje potekalo popolnoma brez vednosti študentskega zbora, formalno pa tudi mimo predsedstva. Iz zapisnikov sej predsedstva namreč ne izhaja, da bi predsedstvo na katerikoli seji potrdilo poslovno pogodbo s podjetjem Vitoma PR. Piarovka Iva Meršnik nam je na vprašanje, kdo je sklenil pogodbo z omenjenim podjetjem, najprej odgovorila, da se s podjetjem Vitoma PR sodeluje občasno, »ko potrebujemo določene nasvete in storitve.« Ko smo vprašali, če to pomeni, da ŠOU s podjetjem nima sklenjene pogodbe, pa smo prejeli naslednji odgovor: »[s]klenjena je splošna pogodba o sodelovanju, sproti pa se naročajo storitve, ko jih potrebujemo.«

Lastniško in medijsko ozadje portala Maribor24
 / 26. 5. 2021

Iz Direkcije za infrastrukturo so nam sicer sporočili, da je »[p]rojekt Tivolskega loka še vedno v fazi študije variant oz. v fazi iskanja izvedljive variante, ki bi lahko bila podlaga za nadaljnjo pripravo državnega prostorskega načrta.« Direkcija se mora namreč še dokončno uskladiti s Pivovarno Laško Union in Mestno občino Ljubljana glede rešitve dostopnih cest, do česar pa zaenkrat kljub obsežnim usklajevanjem še ni prišlo. Na vprašanje, ali potekajo usklajevanja še s kakšnim deležnikom in katerim, so nam odgovorili le: »V postopku državnega prostorskega načrtovanja sodelujejo številni nosilci urejanja prostora, s katerimi je potrebno izvesti usklajevanja izdelave študije variant in dalje v postopku priprave državnega prostorskega načrta …«

O spornih poslih ŠOU v Ljubljani in zakaj si to lahko privoščijo
 / 16. 4. 2020

Iz Direkcije na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo gradnjo Tivolskega loka, odgovarjajo s tem, da je »glede na dosedanja dolgotrajna usklajevanja, ki še niso zaključena, težko napovedati pričetek gradnje. Ocenjujemo, da bi lahko pričeli z gradnjo v roku treh let po sprejemu uredbe o državnem prostorskem načrtu.« Na vprašanja o odkupu, odškodnini oziroma možnosti ohranitve nepremičnine ŠOU na Pivovarniški 6 so na Direkciji odgovorili le, da je zaenkrat o možnem obsegu posegov na tem območju in o oceni pričakovane odškodnine za morebiten odkup zemljišča na Pivovarniški 6 preuranjeno govoriti.

 

Poročilo s četrtkove seje Študentskega zbora in včerajšnje tiskovne konference ŠOU-a.
 / 30. 4. 2013
Andrej Klasinc, pobudnik projekta Študentskega kampusa in prodaje ostalih nepremičnin ŠOU, organizacijo vodi od marca 2013. Že slaba dva meseca po nastopu mandata je Klasinc predstavil načrte za preureditev prostorov na Kersnikovi, ki jih je imel ŠOU takrat v lasti. Na eni strani je predvideval gradnjo hotela in restavracije, na drugi strani pa komercializacijo takratnih medijev ŠOU: Tribune, Šouvizije in Radia Študent. Več pove Božidar Kolar, takratni član nekdanje Iskre.

Izjava

Konec leta 2014 je ŠOU začel s še vedno trajajočo investicijo v Študentski kampus. Zemljišče na Pivovarniški 6 je ŠOU za 1,2 milijona evrov kupil od podjetja nekdanjega študentskega funkcionarja Benjamina Leskovca, ki je za zemljišče tri mesece pred tem odštel zgolj 350.000 evrov. Prodajno-menjalna pogodba je vključevala tudi predajo dveh nepremičnin ŠOU: Borštnikovega trga 2 in Beethovnove 9. Stanovanje na Beethovnovi naj bi bilo od leta 2009, ko ga je nehal uporabljati Zavod Študentska založba oziroma Beletrina, prazno. Na Borštnikovem trgu je po drugi strani od februarja 2014 delovala Študentska čitalnica, za ureditev katere naj bi ŠOU po poročanju Dnevnika namenil 25.000 evrov. Ostale prostore na Borštnikovem trgu so najemali Zavod Študentska menza, Založba Beletrina in e-Študentski Servis. Tudi po prenehanju lastništva so študentski funkcionarji sicer ohranili stik s tamkajšnjimi prostori. Kavarna Borštnik je trenutno v lasti podjetja Mohito, katerega lastnik in zastopnik je Jan Vogler, nekdanji študentski poslanec skupine Povezani. Isto podjetje ima, kot že omenjeno, v lasti tudi Picerijo Kampus.

Vrh Nata bo potekal v konferenčni dvorani postavljeni znotraj nogometnega stadiona
Protesti proti policijskemu nasilju v ZDA, vrh Nata, ŠOU bi prodal Hostel Celica
 / 8. 7. 2016
Po investiciji v Pivovarniško 6 je ŠOU nadaljeval z odprodajo ostalih nepremičnin. Do leta 2016 je bil ŠOU tudi lastnik Zavoda ŠOUhostel, ki je upravljal s Hostlom Celica na Metelkovi 8. ŠOU je svoje ustanoviteljske pravice takrat prodal podjetju TJs, ki je v večinski lasti dotedanjega direktorja Zavoda ŠOUhostel Tomaža Juvana. Ceno odprodaje, ki je znašala dobrih 290.000 evrov, so takrat po poročanju Dnevnika mnogi ljubljanski hotelirji komentirali kot »preugodno« in »zelo nizko«. Zavod ŠOUhostel je letno namreč ustvarjal najmanj 350.000 evrov prihodkov. Čeprav hotelirska dejavnost ni ravno v študentskem interesu, tudi prodajo hostla pod ceno nekdanjemu direktorju težko označimo kot takšno.

Prodajo vseh prostorov ŠOU na Vojkovi 63 je predvidevala že Strategija upravljanja nepremičnin ŠOU 2018-2019. Čeprav je ŠOU takrat določil, da se bo umaknil iz lastništva te nepremičnine, je ravno v letu 2018 začel z neskromno investicijo v preureditev kletnih prostorov na Vojkovi 63. Zanjo je predsedstvo ŠOU odobrilo 100.000 evrov sredstev iz proračunske postavke za amortizacijo. Takratno telovadnico, ki jo je do novembra 2018 najemal Zavod ŠOU Šport, se je preuredilo v prostore, primerne za izvajanje dejavnosti vrtca. ŠOU je najemno pogodbo za obdobje desetih let sklenil z Zavodom za vzgojo in izobraževanje Sonce, v okviru katerega sedaj na Vojkovi 63 deluje zasebni waldorfski vrtec Hišica sonca.

Kot je na 8. redni seji študentskega zbora izpostavila opozicijska poslanska skupina Zagon, je ŠOU poleg tega, da je iz lastnih sredstev povsem preuredil kletne prostore, Zavodu Sonce že leta 2019, se pravi pred epidemijo, tudi precej znižal najemnino za 215 kvadratnih metrov, na katerih vrtec deluje, in sicer s 1.951 evrov na 500 evrov mesečno. Tekom epidemije pa je ŠOU znižal najemnino s 500 na 100 evrov mesečno tudi za prostore, v katerih deluje s. p. Marine Rajković oziroma njen lepotni studio Beauty Break. Marina je sicer nekdanja žena Alena Nikole Rajkovića, direktorja Zavoda Socialni inkubator Študentski kampus.

Tudi ostali prostori na Vojkovi 63 so večinoma oddani v komercialni najem. Enako velja za prostore na Kersnikovi, ki so ostali v lasti ŠOU. Na Kersnikovi 4 deluje komercializirani Klub K4 pod vodstvom Gast Ent, na Kersnikovi 6 pa restavracija To je to balkan žar. Izjema je manjši del prostorov na Kersnikovi 6, v katerih Študentska svetovalnica upravlja s Hišo SRCE.

Celotna nepremičninska zgodba preteklih osmih let kaže  najprej na postopno komercializacijo ŠOU v Ljubljani, ki se nadaljuje z vse obsežnejšo privatizacijo. Odkar je vodenje organizacije prevzel Andrej Klasinc, nepremičnine ŠOU niso več namenjene delovanju neprofitnih dejavnosti v študentskem interesu, ki si najema prostorov po tržnih cenah načeloma ne morejo privoščiti. Namesto ustvarjanja prostorov za študentsko javnost, ŠOU pod nekonkurenčnimi pogoji, ki jih lahko omogoča ravno zaradi prejemanja javnih sredstev, prostore oddaja povsem tržnim dejavnostim, od katerih pogosto profitirajo osebe, povezane z vodstvom ŠOU. Po komercializaciji vsebin, ki delujejo v nepremičninah ŠOU, pa upravljanje s temi prostori ni več v skladu z namenom Študentske organizacije. Njihova privatizacija šele v tem kontekstu postane smiselna.

 

Investicije, potrebne za nemoteno delovanje Kampusa.pdf

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness