Proračun ŠOU 2021

Oddaja
Zaprt Študentski kampus
21. 1. 2021 - 12.00

Foto: Študentski kampus, zaprt.

 

V današnjem ŠOUvizorju nadaljujemo s pregledom delitve pogače Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, tokrat v luči neuspešnih poskusov sprejetja finančnega načrta za leto 2021. 

Obravnava finančnega načrta se je v primerjavi z lanskim letom začela zelo zgodaj, že konec decembra lani. Novinarji univerzitetne redakcije se še dobro spomnimo neprespanih poletnih noči, ko smo pregledovali finančne razpredelnice in osmišljali manevre, po katerih je vodstvo ŠOU poseglo pri pripravi proračuna za leto 2020. Vse to se je odvijalo junija in julija lani, torej pol leta po začetku proračunskega obdobja, kar je zagotovo posledica negotovosti spričo epidemije, kateri smo tedaj pripisovali tudi zamudo poročila za leto 2019. Vendar tega poročila še danes ni na spregled.

 

Preden nadaljujemo, naj samo spomnimo na pomembno razliko med finančnimi načrti in poročili. Ko smo ravno pri proračunu ŠOU, ki je neslavno pogorel na zadnji seji – to si je bilo mogoče v neposrednem prenosu ogledati na Facebooku – vzemimo za ponazoritev kar naslednjo situacijo. Finančni načrt si lahko predstavljate kot fotografijo, ki jo objavite na svojem profilu zvečer, ko ste urejeni in se ravno odpravljate ven s prijatelji. Želite biti videti dobro, imate nadzor nad tem, kakšen vtis dajete. Finančno poročilo pa je – nasprotno – kot fotografija, na kateri ste zgolj označeni in ki jo na svojem profilu objavi vaša prijateljica, v tistem trenutku verjetno prav tako opita kot vi, tako da verjetno ne razmišlja prav dosti o tem, kako ste videti. 

S to primerjavo si morda lažje pojasnimo tudi razlog, zakaj ŠOU svoje finančne načrte objavlja na spletni strani, svojih poročil pa ne. A ne ostane zgolj pri tem - finančna poročila ŠOU so dokumenti, ki pravno spadajo pod informacije javnega značaja. To v praksi pomeni, da vam ŠOU, če prosite za kopijo poročil, ta tudi mora posredovati. Novinarji univerzitetne redakcije pa žal še predobro vemo, da do poročil ŠOU ni tako preprosto priti – če je to sploh mogoče. Že od julija 2020, torej že okoli pol leta, nam ŠOU kljub številnim zahtevam in prošnjam ni posredoval svojih finančnih poročil za zadnjih nekaj let. 

 

Zakon dopušča 20 delovnih dni za posredovanje teh dokumentov, kar je ŠOU že zdavnaj presegel. Pri komunikaciji z vodstvom ŠOU v zvezi s tem smo dobili mešane vtise - po eni strani se je direktor ŠOU Andrej Klasinc skušal otresti te obveze, tedanja predsednica ŠOU Mubina Vrtagić, sicer pripadnica skupine Modro za študente, pa nam je zatrdila, da bodo poročila poslali. Očitno je, da je na neki točki prišlo do neskladja znotraj vodstva ŠOU glede tega, koliko informacij o svojih financah želijo dati javnosti na vpogled, kar je vodilo v to, da so po vsem sodeč povozili celo mnenje predsednice.

Komentar o koncu študentske organizacije
 / 10. 10. 2020

Novo predsedstvo ŠOU je mandat nastopilo konec prejšnjega leta. Predsednik je postal Klemen Petek iz skupine Modro za študente, mesta vodij resorjev, ki so kot nekakšna študentska ministrstva, pa so si Modri razdelili s Povezanimi, podobno kot tudi študentski zbor. Zagnana akademska skupina oziroma Zagon, ki šteje zgolj pet poslancev v 42-članskem zboru, je za las obstala, a izvisela pri osvajanju mest v ključnih organih. Poslanske skupine se formirajo šele ob vstopu poslancev v študentski zbor, med volitvami pa se pripadnost skupini večinoma prikriva, kar vodi v to, da se študentje sploh ne zavedajo, kateri skupini pripada lista na njihovi fakulteti. Pri tem izstopa Zagnana akademska skupina oziroma Zagon, ki je ob lanskih volitvah jasno objavila, katere skupine kandidirajo pod njeno vijolično zastavo. Modri in Povezani so bili po drugi strani eksplicitni le v nekaterih svojih starih trdnjavah, na večini fakultet pa ne.

Ko nadziraš volitve, na katerih sam kandidiraš
 / 6. 11. 2020

Poslanske skupine se v novoizvoljenem študentskem zboru še niso uradno formirale – to lahko trdimo vsaj za Modre in Povezane, saj po naših zadnjih informacijah predsednik študentskega zbora Rok Dolenc še ni prejel seznamov njihovih članov in vodij skupin. V slabem desetletju so se poslanci Modrih in Povezanih že izurili v tem, da si ob nastopu funkcije v zboru enakomerno razdelijo igrišče in v poslanskih skupinah uradno navedejo enako število članov. Delitev monopolov tako preide s fakultet, na katerih načeloma ne kandidirajo eden proti drugemu, na zbor, v katerem dajo odvečne sile na klop oziroma med neuvrščene poslance. 

 

Kljub vsemu se bodoči vodji Modrih in Povezanih že nakazujeta s svojim delovanjem v zboru - za Povezane bi prejšnjo vodjo Omarja Smajlovića znal nadomestili Aleksander Milićević, v vrstah Modrih pa se zdi, da bo Klemna Petka zamenjal Žiga Stopinšek. Milićeviću in Stopinšku je sicer skupno članstvo v nadzorni komisiji ŠOS v lanskem volilnem obdobju, kar v praksi pomeni, da sta lahko nadzirala volitve, na katerih sta sama kandidirala, nato pa je ŠOU spremenil pravila tako, da to ni bilo več v nasprotju z njimi.

Ampak vrnimo se h ključni zadevi: financam. Tako imenovana študentska koalicija, sestavljena iz Modrih in Povezanih, je svoj mandat nastopila 17. decembra na konstitutivni seji. To je bilo točno mesec dni po tem, ko je vlada pod taktirko premierja Janeza Janše omejila sredstva, s katerimi država krpa študentski proračun. Nova študentska koalicija je imela tako že od vsega začetka na grbi tako posledice epidemije kot tudi varčevalno-kaznovalne ukrepe države. Zakaj kaznovalne? Preprosto zato, ker študentskih organizacij niso branile množice študentov, saj so se tako pred državo kot pred lastnimi člani, torej študenti, očrnile že do te mere, da so bile hkrati lahka tarča varčevanja, pa tudi objekt discipliniranja zaradi neodgovornega ravnanja z javnimi sredstvi

 

Pa vendar politika Slovenske demokratske stranke ne slovi po transparentnem vodenju porabe javnih sredstev, kot sami demonstrirajo denimo pri razmetavanju sredstev za misije na tujem in orožarsko industrijo pod pretvezo okrepitve vojske. Verjetno gre pri omejevanju sredstev za študentske organizacije bolj za manever podrejanja teh organizacij, da ne bi ovirale vlade oziroma da bi bile celo njen podaljšek. A za zdaj se zopet vrnimo od opomb h glavnemu besedilu - ŠOU v Ljubljani se s tem letom ni začel soočati le z varčevalnimi ukrepi in zmanjšanjem sredstev spričo upada študentskega dela – sooča se tudi z vedno manj naklonjeno vlado. Poskusi predsednika ŠOS Klemna Perana, da bi pridobil njeno naklonjenost, niso uspeli, zato se zdaj odvija boj za sredstva znotraj organizacije.

O finančnem stanju ŠOU v Ljubljani
 / 10. 12. 2020

Ob pogledu na prvi osnutek proračuna, ki ga je študentski zbor obravnaval na svoji 2. redni seji 30. decembra 2020, postane v prvi vrsti jasno, da skuša vodstvo na različne načine poskrbeti za kopičenje sredstev v krogu ožjega sodelavstva ŠOU, predvsem pa ohranjati denarni dotok za nepremičninske posle ŠOU. Na čelu slednjih je že slabo desetletje direktor ŠOU Andrej Klasinc, med tistimi, ki se na podlagi teh poslov okoriščajo, pa predvsem pripadniki skupine Povezani. 

 

Številke kažejo jasne prioritete - od treh milijonov sredstev se skorajda milijon in pol evrov razdeli med znano špekulativno nepremičninsko naložbo Študentski kampus, polmilijonsko amortizacijo, stroške sedmih zaposlenih ter sorodne postavke, kot je denimo postavka »materialni in drugi odhodki«, ki znaša skoraj 300 tisoč evrov oziroma dvakrat toliko kot lani. Na vprašanje, kaj točno sodi k amortizaciji in materialnim in drugim odhodkom, nam ŠOU še ni odgovoril. Na naša vprašanja so se do sedaj namesto z odgovori odzivali z javnimi izjavami, te pa niso pojasnile nenavadnosti, ki jih izpostavljamo.

 

Če pogledamo po drugi strani sredstva, ki gredo študentom, je zanimiva naslednja primerjava: medtem ko gre za sedem zaposlenih na ŠOU skupaj okoli 280 tisoč evrov, bi študentskim organizacijam visokošolskih zavodov, krajše ŠOVZ-jem, ki financirajo 40 tisoč študentov, šlo zgolj 180 tisoč

 

Pojasnilo direktorja Klasinca je bilo – milo rečeno – nezadovoljivo.

IZJAVA

Pri tem gre opozoriti, da informacij o plačah, kakršne so v ŠOU uredili po spremembi Zakona o skupnosti študentov, ki je najvišje plače omejila na dvakratnik povprečne slovenske plače, na Radiu Študent še nismo prejeli. Trenutno čakamo na odgovor ŠOU na svojo zahtevo po vpogledu v pogodbe zaposlenih.

 

V drugem osnutku so postavko za ŠOVZ-je sicer popravili na 200 tisoč, kar je še vedno 80 tisočakov manj kot za sedem zaposlenih na organizaciji. Še ena primerjava: predsedstvo ŠOU bi bilo po prvem osnutku proračuna upravičeno do več sredstev kot vseh 29 ŠOVZ-jev skupaj, natančneje do 196 tisoč evrov.

 

Od prvega do drugega osnutka pa je postavka za sejnine poslancev poskočila s 25 na 36 tisoč evrov, zvišala se je tudi postavka za dodatne honorarje poslancev. Po drugi strani se je po javnem pritisku predsedstvo pri pripravi drugega osnutka odpovedalo težko prigaranim 16 tisočakom in si znižalo postavko na borih 180 tisoč evrov, da so lahko teh 16 tisočakov dali Društvu študentov invalidov Slovenije. In to kljub temu, da ŠOU napoveduje javni razpis za razna društva, ki jih je do sedaj financiral, a ga že od lanskega poletja pa do danes še niso vključili v finančni načrt. Zdi se, kot da so zato, da bi si oprali ime, skušali mimo razpisa selektivno financirati društvo, ki bi najbolj pripomoglo k videzu dobrodelnosti ŠOU, ostala pa odrezati.

 

Po drugi strani postane postavka 16 tisoč evrov za društvo, ki niti ni del ŠOU, nenavadna, ko sprevidimo, da Dijaški skupnosti Slovenije namenja še manj, torej zgolj 12 tisoč evrov. A seveda se nenavadnosti tu ne končajo - ste poslušalci morda seznanjeni z izrazom »reprezentanca«? Piska te oddaje je do sedaj izraz poznala zgolj v športnem pomenu, saj očitno še nikoli ni prilezla na dovolj lagoden položaj, da bi ji pripadala reprezentanca v drugem pomenu. Gre namreč za sredstva, namenjena zabavam, pogostitvam in poslovnim kosilom, kadar se predstavniki ŠOU srečajo s tretjimi fizičnimi ali pravnimi osebami. V prvem osnutku proračuna za leto 2021 so skupni stroški celotne reprezentance znašalI 4400 evrov, a so jih v drugem osnutku obrzdali na 3900 evrov. To pa lanskoletna sredstva za reprezentanco še vedno presega za 300 evrov. Sprašujemo se lahko o smislu teh postavk, posebej glede na finančno stisko, o kateri poroča ŠOU in ki jo uporablja kot argument za rezanje sredstev veliko nujnejšim dejavnostim.

 

VMESNI KOMAD: CANCERSLUG - DICK SOLID

 

Krizni finančni načrti ŠOU so značilni po tem, da namesto nadrobno razdeljenih postavk, ki jasno kažejo, za kaj so sredstva namenjena, vidimo veliko več skupnih seštevkov za tako imenovano »delovanje«, torej so načrti veliko manj transparentni. Tako je že lansko leto za zavode začelo veljati pravilo, da se v finančnem načrtu ne razloči sredstev za osnovno delovanje in sredstev za dodatne projekte. Glede na višino postavk v primerjavi s prejšnjimi leti je tako postalo jasno, da je bilo nekaterim zavodom namenjeno le dovolj sredstev za osnovno delovanje, drugim pa so bila namenjena še dodatna sredstva, torej so presegala minimalni delež, ki jim gre po pravilniku. Pri tem pa ni bilo razvidno, za katere dodatne projekte ta dodatna sredstva sploh gredo.

Izjava Zavoda ŠOLT o proračunu ŠOU 2021
 / 13. 1. 2021

Ta netransparentnost se nadaljuje tudi letos, pri čemer se je krčenje aktivnosti ŠOU na področju študentskih dejavnosti - tistih, zaradi katerih ima organizacija sploh smisel obstoja - začelo močno stopnjevati. Kriza je postala prikladen izgovor za vsakršno odtegovanje sredstev entitetam, ki ne ustrezajo poslovni logiki ozkega kroga vodstva ŠOU ali ki ga celo ovirajo pri netransparentni porabi sredstev. Tako sta ne le iz prvega, ampak tudi iz drugega osnutka proračuna, ki je bil obravnavan na seji 14. januarja, popolnoma izpadla zavoda Radio Študent in ŠOLT. Ne le da je ŠOU skušal proti lastnim pravilom ogroziti delovanje teh dveh zavodov, ki ju je kot ustanovitelj dolžan podpirati in skrbeti za njun razvoj. Vodstvo ŠOU se je mimo študentskega zbora začelo odločati o prenosu ali odprodaji ustanoviteljstva teh zavodov, kar je ne le protipravno, ampak tudi popolnoma v nasprotju z načeli delovanja v javnem interesu.

 

Ko je vodja poslanske skupine Zagnana akademska skupina Sarah Tkalec o tem postavila vprašanje, se je Klemen Petek izkazal kot disciplinirajoči voditelj, ki že sam dvom o ustreznosti svojega delovanja dojema kot grožnjo. 

IZJAVA

Po tem, ko se je Tkalec umaknila, je Petek takoj podelil bonbonček za podreditev in jo pohvalil, da mu je dala možnost pojasnila, čeprav v svojem pojasnilu spet nasprotuje navedbam direktorja Zavoda ŠOLT Jožeta Hrastnika.

 

V vsej tej kolobociji je postalo nekaj stvari zelo jasnih - študentski zbor, torej poslanci, ki so bili izvoljeni z vsega skupaj manj kot štirimi odstotki podpore slabih 40 tisoč študentov, nimajo dostopa do ključnih informacij niti jih ne skušajo pridobiti. Poročilo ŠOU za leto 2019 denimo še vedno ni bilo sprejeto, prav tako ni ne duha ne sluha o poročilu za leto 2020. Na zadnji redni seji, ki jo je vodstvo ŠOU želelo zapreti za javnost, zaradi javnega pritiska študentov pa so jo naposled vendarle predvajali v živo, so poslanci pokazali tudi veliko nepoznavanje lastnih zavodov

Za kaj ŠOU porablja denar?
 / 15. 1. 2021

Študentski kampus, najbolje financiran med vsemi zavodi ŠOU, ki je lani prejel skoraj pol milijona sredstev, je po besedah direktorja Rajkovića odpovedal 80 odstotkov dogodkov in 90 odstotkov najemov prostorov. Na seji je direktor Kampusa pojasnil, da gre veliko sredstev za to, da je kampus čist in urejen. Poslanci niso postavili dodatnih vprašanj in niso ugovarjali temu, da se letos zavod spet uvrsti na prvo mesto med prejemniki sredstev. Zavoda, ki ju je vodstvo ŠOU brez obveščanja in brez sporazuma skušalo odrezati, sta popolnoma druga zgodba. ŠOLT je kljub nizkemu lanskemu financiranju izpeljal vse termine neformalnega izobraževanja v omejenem obsegu, Radio Študent pa je ne le izpolnil, temveč celo nadgradil svoje naloge kot medij v javnem in študentskem interesu ter za to požel tudi priznanje krovnega novinarskega združenja. A to poslancev po večini ni zanimalo.

O spornih poslih ŠOU v Ljubljani in zakaj si to lahko privoščijo
 / 16. 4. 2020

Zanimivo dejstvo, ki se ga morda marsikdo ne zaveda, je, da so poslanci o zavodih svoje organizacije pogosto veliko slabše obveščeni kot pa njihovi volivci. Če z njimi ne sodelujejo obštudijsko, namreč nimajo kaj dosti možnosti vpogleda v njihovo delovanje, saj jim poleg nezainteresiranosti na poti stoji tudi vodstvo, ki jim ne omogoča vpogleda v letne načrte in poročila zavodov. Radio Študent je edini izmed zavodov ŠOU z javno objavljenimi letnimi poročili, kar ga dela za najbolj transparentnega, celo bolj od samega ŠOU, ki ima, kot že povedano, s svojimi poročili približno toliko težav kot najstniki s fotografijami na Facebooku, na katerih so označeni.

 

A odločitev o ukinitvi pravila o minimalnih deležih za zavode ŠOU je bila sprejeta že na seji študentskega zbora 30. decembra, in to tako, da se večina poslancev ni zares zavedala spornosti svoje odločitve, saj jih je predsednik Klemen Petek zavajal glede sporazumnosti in obveščenosti zavodov o tem. Poseganje v financiranje zavodov se zdi posebej neupravičeno, ko upoštevamo dejstvo, da se je postavka, iz katere se financirajo, od lani do letos zmanjšala za zgolj tri odstotke. Pri tem gre seveda upoštevati dejstvo, da se je financiranje že lani močno zmanjšalo, za letos pa so pričakovali bajno izplačilo države, ki bi pokrila lanskoletno luknjo - a na koncu tega ni bilo. 

 

A nazaj k spremembi aktov. Namesto dveh obravnav – kot pri proračunu – je bila zgolj ena, ker so poslanci izglasovali hitri postopek. Pri tem so v paketu sprejeli kup sprememb aktov ŠOU brez pretirane refleksije. To je še en paket sprememb, sprejetih pod pretvezo varčnosti, ki v končni fazi služijo kot izgovor za brezpravno rezanje sredstev določenim zavodom in pitanje drugih, vmes pa se je znašla še nova zaposlitev - prokurist oziroma dvojnik direktorja, kar bo najverjetneje postal nekdanji poslanec Povezanih in trenutni svetovalec Andrej Bole.

 

Na prvi in tudi na drugi obravnavi proračuna je poskuse poslanske skupine Zagnana akademska skupina oziroma Zagon, da se več sredstev zagotovi vsaj Fundaciji Študentski tolar, ki zagotavlja neposredno pomoč študentom v stiski, popolnoma povozila koalicija Modrih in Povezanih. Na zadnji seji je zato vodja fundacije Damjan Vinko, sicer zaposlen tudi v administraciji ŠOU, okrcal študentski zbor glede smeri, v katero vodijo organizacijo. 

IZJAVA

O prihodnosti študentskega organiziranja
 / 8. 11. 2020

Na zadnji seji so tako poslanci Modrih kot Povezanih predlagali amandmaje za ušivo skromno financiranje Radia Študent, ki bi posegali v proračunsko rezervo, za katero velja pravilo, da mora znašati vsaj tri odstotke seštevka koncesijske dajatve in sredstev po ZUJF-u. Amandmaji niso bili usklajeni s pravili ŠOU, ker bi preveč znižali rezervo, zato niso mogli biti sprejeti. Izčrpavanje rezerve, kot smo v tej oddaji pokazali, več kot očitno ni edini način, da se sredstva smiselneje razporedijo. Z nekaj več domišljije in predvsem malo bolje izdelanim konceptom občega ter delovanja v javnem interesu bi študentski zbor lahko dosegal veliko več kot igranje stranske vloge pri poslovnih igrah svojih starešin.

 

Objavljamo posnetek 2. redne seje Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, ki je potekala 30. 12. 2020, ter gradiva za 2. redno sejo:

- 1. osnutek finančnega načrta za leto 2021 (prva obravnava)

- vsebinska obrazložitev proračuna (prva obravnava)

- kratka poročila in načrti zavodov Študentski kampus (prva obravnava), Kersnikova (prva obravnava), ŠOU Šport (prva obravnava) in Fundacije Študentski tolar (prva obravnava) (niso obravnavali poročil Študentske svetovalnice, Radia Študent in Zavoda ŠOLT)

- plan investicij (prva obravnava)

- denarni tok (prva obravnava)

- spremembe aktov: Statut (prva obravnava), Pravilnik o finančnem poslovanju (prva obravnava), Pravilnik o finančnem načrtu (prva obravnava), Poslovnik študentskega zbora (prva obravnava), Akt o ustanovitvi Fundacije Študentski tolar (prva obravnava)

 

Na tej povezavi je posnetek 3. redne seje Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, ki je potekala 14. 1. 2021. Objavljamo tudi gradiva za 3. redno sejo:

- 2. osnutek finančnega načrta za leto 2021 (druga obravnava)

- vsebinska obrazložitev proračuna (drugo obravnava)

- kratka poročila in načrti zavodov Študentski kampus (druga obravnava), Kersnikova (druga obravnava), ŠOU Šport (druga obravnava), Fundacija Študentski tolar (druga obravnava), Študentska svetovalnica (druga obravnava) (niso obravnavali poročil Radia Študent in Zavoda ŠOLT)

- plan investicij (druga obravnava)

- denarni tok (druga obravnava)

- strategija upravljanja nepremičnin 2021-2022

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.